Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

KOČEVSKI ROG - BAZA 20


BAZA 20

nazaj









O BAZI 20

Za novo prebivališče političnega vodstva je bila izbrana globoka kraška vrtača tik pod koto 708 m, nedaleč od Červanove ceste. Pri izbiri so upoštevali konfiguracijo terena, zaraščenost, dostopnost, možnost oskrbovanja in predvsem varnost. V vrtači je namreč med roško ofenzivo
nekaj dni preživela partizanska Jurčetova četa, pa Italijani njenega taborišča niso našli.

Prva baraka na BAZI 20 je bila zgrajena že, ko je bilo vodstvo še v Dolomitih, vanjo pa so se vselili 17. aprila 1943. Število prebivalcev je naglo raslo, zato so takoj nadaljevali z gradnjo novih barak. Material zanje so dobili najprej iz že stesanega lesa italijanske družbe Emona, kasneje pa v vaseh pod Rogom. Deske so nažagali v Spreitzerjevi žagi Starih Žagah in na žagi v Soteski.Vrata in že zastekljena okna so sneli z Opuščenih kočevarskih hiš. Za kritino so uporabili skodle. Strešno lepenko, orodje in drugi potrebni material so dobili v trgovinah v dolini.

Na BAZI 20 so prebivali in delovali člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte, Vrhovnega plenuma OF, Centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije, Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ( AVNOJ ), komisije za agitacijo in propagando, uredniki časopisov ...

Do kapitulacije Italije, 9. septembra 1943, so zgradili že trinajst barak. Poleg tistih za člane vodstva so zgradili še barako za radiotelegrafista, radijsko barako, kuhinjo ter baraki za kuhinjsko osebje in borce zaščitne enote. V letu 1944 pa so zgradili še kuhinjsko skladišče, ločeno kuhinjo s
shrambo za zaščitni bataljon, elektrarno, baraki za zaščitni bataljon in propagandiste in še dodatne barake za vodstvo OF in KPS.

Število prebivalcev na BAZI 20 je ves čas raslo. Tako je poleti 1944 na njej živelo okoli 140 oseb, jeseni 1944 pa po nekaterih ocenah celo 180. Zaradi izjemnih varnostnih, predvsem pa konspirativnih ukrepov nibila BAZA 20 nikoli odkrita.

BAZA 20 je edini na tak način zgrajen in ohranjen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in je pomemben spomenik slovenske državnosti. Skupaj s še ohranjenima bolnišnicama Jelendol in Zg. Hrastnik je od leta 1952 zakonsko zavarovana kot kulturni spomenik. V celoti je ohranjenih še vseh 26 barak. Strokovno zanje skrbi novomeška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine republike Slovenije, za muzejsko predstavitev pa od leta 1994 Dolenjski muzej Novo mesto, ki ima v Lukovem domu pod BAZO 20 sedež svoje dislocirane enote Kočevski rog. Ob finančni pomoči Ministrstva za kulturo uspemo na leto restavrirati dve do štiri barake, odvisno od
poškodovanosti posamezne barake. Obe bolnišnici sta že v celoti restavrirani, na BAZI 20 pa tiste barake, ki so bile v najslabšem stanju. Največji problem predstavlja zračna vlaga, pa tudi poškodbe zaradi zime so pogoste. Najbolj so prizadete strehe in ostrešja. Les je v večini še avtentičen in zelo si prizadevamo, da bi se ohranil še naprej. Manjša popravila in tekoča vzdrževalna dela opravimo sproti oz. po potrebi. Obnovljen je tudi že Bunker 44 v neposredni bližini BAZE 20.

Vloga in pomen BAZE 20 sta danes predstavljena s stalno razstavo v baraki št. 16 na BAZI 20. V baraki št. 22 pa je prikazana razvejenost in pestrost partizanske dejavnosti v Rogu. Posebno podrobno so prikazane roške bolnišnice in delavnice. Njihovi začetki segajo v junij 1942, ko je na Daleč hribu začela delovati prva bolnišnica, v vasi Podstenice pa prve delavnice. Oboje je bilo požgano med roško ofenzivo, zato so kasneje začeli graditi konspirativne bolnišnice, za delavnice pa uporabili mline in žage v Starih Žagah. Prikazana je še dejavnost Znanstvenega instituta, Denarnega zavoda, odseka za šolstvo in odseka za kulturo pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.

V Lukovem domu obiskovalci lahko vidijo kratek predstavitveni film o Kočevskem rogu, na voljo pa jim je tudi vodič.

 

nazaj