Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

DOLENJSKI MUZEJ Novo mesto


Novo mesto je leta 1865 praznovalo 500-letnico ustanovitve mesta. Takrat je bila v mestu ustanovljena Narodna čitalnica, dane pa so bile tudi prve pobude in zamisli za ustanovitev muzeja, ki naj bi zbiral različna pričevanja iz zgodovine mesta in Dolenjske. Vendar je takrat ostalo le pri zamisli in gradivo o bogati kulturni dediščini je odhajalo v Ljubljano in na Dunaj. Ponovno je prišlo do pobude za ustanovitev muzeja med obema svetovnima vojnama, ko so dolenjski izobraženci začeli načrtno zbirati muzejsko gradivo in januarja leta 1941 ustanovili Muzejsko društvo. Aktivnosti društva pa je že aprila istega leta preprečila druga svetovna vojna, ki je z okupacijo Novega mesta zajela tudi naše kraje. Društvo je svoja prizadevanja za nastanek muzeja nadaljevalo tudi po končani vojni vse do leta 1950, ko je po natanko petinosemdesetih letih od podane prve zamisli tudi dejansko prišlo do ustanovitve Dolenjskega muzeja. Tistega leta je namreč Ljudski odbor Ljubljanske oblasti z odločbo z dne 1. junija 1950 predal muzej v pristojnost Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. To pa je tudi rojstni dan Dolenjskega muzeja, ki ga javno obeležujemo z dnevom odprtih vrat, celodnevnim raznovrstnim programom in tradicionalno razstavo Iz depojev Dolenjskega muzeja od leta 1996 dalje.

Ustanovitev Dolenjskega muzeja, v okviru katerega sta sprva delovali še do leta 1968 spomeniško-varstvena in do leta 1973 arhivska služba, je nedvomno razgibala kulturno ponudbo in dogajanje v mestu ob Krki in širši regiji. Še posebej od leta 1953, ko so bile v obnovljeni stavbi Križatije, kjer je bil od leta 1951 tudi sedež muzeja, postavljene prve stalne razstave. Od takrat do danes se je muzej razvil v slovenski splošni pokrajinski muzej z arheološkim, etnološkim, kulturnozgodovinskim in umetnostnozgodovinskim kustodiatom, pod katerega sodi tudi Jakčev dom, kustodiatom za novejšo zgodovino, pedagoško službo in dislocirano enoto Kočevski rog. Kompleks muzeja pa se je iz ene razširil na štiri stavbe, v katerih so postavljene tri stalne razstave, arheološka, etnološka in novejše zgodovine, v galeriji muzeja, osrednjem razstavnem prostoru, pa se vrstijo občasne velike muzejske razstave. Muzej od leta 1984 upravlja tudi z Jakčevim domom, kjer je shranjenih več kot 800 del novomeškega rojaka, slikarja in grafika Božidarja Jakca, ki jih je umetnik poklonil rojstnemu mestu, v zgornjem nadstropju doma pa je postavljena še likovno-pedagoška zbirka. Leta 1994 je postala sestavni del muzeja še dislocirana enota Kočevski rog s sedežem v Lukovem domu pod Bazo 20. Ta upravlja, skrbi, ureja in predstavlja spominsko območje v celoti ohranjenih partizanskih bolnišnic Jelendol in Zgornji Hrastnik s pripadajočimi grobišči ter Baze 20, ki je bila od aprila 1943 do decembra 1944 sedež političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja med drugo svetovno vojno. Tam sta v dveh od skupaj šestindvajsetih barakah postavljeni stalni razstavi, ki prikazujeta dogajanje, vlogo in pomen Baze 20 ter (druga) dogajanje na celotnem Kočevskem rogu med drugo svetovno vojno.











Z bogatim in raznovrstnim razstavnim programom, raziskovalno in obsežno publicistično dejavnostjo ter razvejenim in načrtnim pedagoškim delom skrbi muzej za primerno predstavitev premične kulturne dediščine širši javnosti. S tem pa je postal dejansko središče kakovostnega kulturnega ustvarjanja in dogajanja v Novem mestu in eden najpomembnejših kulturnih hramov v tem delu Slovenije.

Ves čas obstoja muzeja je njegova temeljna in najprepoznavnejša stalna arheološka razstava, ki zajema čas od mlajše kamene dobe do zadnjih antičnih stoletij in sodi po svojem bogastvu med najpomembnejšo tovrstno premično dediščino v Sloveniji, saj predstavlja številne edinstvene predmete, ki zaradi dragocenosti, redkosti in zgodovinske pomembnosti sodijo v sam evropski arheološki vrh. Te najdbe in razstava sama tudi dokazujejo, da je bil prostor današnjega Novega mesta in ožje Dolenjske, ki jo razstavljeni predmeti tudi prikazujejo, nepretrgoma naseljen od 10. stoletja pr. n. š. do konca 4. stoletja n. š. To je od pozne bronaste dobe oz. kulture žarnih grobišč preko izjemnega obdobja tako imenovanega cvetočega halštata Dolenjske, v katerem je tudi največ evropsko pomembnih najdb, in Keltov do zatona rimskega imperija v naših krajih.

Glavnino zbirke predstavljajo grobne najdbe iz Novega mesta. Tako so iz kulture žarnih grobišč predstavljeni predmeti iz grobišča na Mestnih njivah, kjer prevladujejo velike masivne lončene žare z drobnimi kovinskimi in steklenimi pridatki. Iz starejše železne dobe, ki jo bolje poznamo kot halštatsko obdobje, so iz novomeškega grobišča Kandija razstavljeni ženski grobovi z bogatim kovinskim, steklenim in jantarnim materialom ter moški grobovi s kovinskim orožjem, bronastimi čeladami in oklepom. Predstavitev tega obdobja dopolnjuje še bogata zbirka različno oblikovanega in okrašenega lončenega posodja. Pomen tega obdobja za Novo mesto je veliko število figuralno okrašenih bronastih situl (tretjina vseh do sedaj odkritih na svetu je iz Novega mesta), ki sodijo v sam vrh umetniškega ustvarjanja takratnega časa. Halštatsko gradivo, shranjeno v Dolenjskem muzeju, predstavlja dolenjsko skupino jugovzhodne alpske halštatske kulture, ki je tedanji Evropi vtisnila neizbrisen pečat, danes pa sodi v našo najpomembnejšo nacionalno kulturno dediščino. Iz mlajše železne oz. latenske dobe so predstavljene najdbe iz grobišč v Kandiji in na Kapiteljski njivi, kjer prevladuje lončeno posodje, železno orožje in nakitni predmeti. Najatraktivnejši predmet je zagotovo dvoročajna lončena posoda kantharos, ki jo krasijo dva človeška obraza in kačasto oblikovana ročaja. Pri antičnem obdobju oz. obdobju rimskega imperija na našem prostoru prevladujejo lončene posode pestrih oblik in barv, hišaste žare, oljenke, stekleno posodje in droben bronast nakit. Na razstavi so poleg najdb iz Novega mesta predstavljene še najdbe iz drugih pomembnih dolenjskih najdišč, med drugim iz Verduna pri Stopičah, Medvedjeka, Volčjih njiv, Zloganja in Trebnjega. Ogromno število arheoloških predmetov muzej hrani v depojih, ker jih je zaradi pomanjkanja razstavnih prostorov kljub njihovi izjemni vrednosti in pomembnosti nemogoče vključiti v razstavo. Med njimi prevladujejo zlasti predmeti s Kapiteljske njive v Novem mestu, kjer od leta 1986 potekajo sistematična arheološka izkopavanja. Tu je največje tovrstno najdišče v Sloveniji, ki se po svojih odkritjih tako v halštatskem kot tudi latenskem obdobju ponaša z izjemno pomembnostjo in redkostjo arheološke dediščine tako v Sloveniji kot tudi daleč preko meja naše domovine in postaja nepogrešljiva lokacija v proučevanju evropske prazgodovine teh dveh obdobij. S tem pa Novo mesto uvršča med najpomembnejše točke na evropskem arheološkem zemljevidu. Zato si v muzeju močno prizadevamo, da bi v nekaj naslednjih letih prišli do nove, večje, modernejše stalne arheološke razstave.

Etnološka stalna razstava, ki je bila za javnost odprta leta 1986, z različnimi predmeti prikazuje in predstavlja življenje dolenjskega kmeta v 19. in začetku 20. stoletja preko celoletnega cikla kmečkih opravil od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Kmečka opravila skozi leto so nakazana s skupinami orodij, značilnimi za posamezna kmečka dela, od priprave drv, gnojenja, oranja, brananja, okopavanja, košnje, žetve, mlatve do spravila pridelkov. V povezavi s tem je predstavljen še cikel koledarskih šeg in navad, vezanih na različne cerkvene praznike, s katerimi so si ljudje polepšali in popestrili vsakdanji delovni cikel. Posebej so predstavljene še tradicionalne dolenjske obrti, lončarstvo z rekonstrukcijo lončarske delavnice s kolovratom na nožni pogon, drobnim orodjem in lončarskimi izdelki, vinogradništvo, ki je predstavljeno z leseno poslikano stiskalnico na dva ovna iz 19. stoletja z vinskimi in pivskimi posodami, orodji za obdelavo vinograda in kletarjenja, ter mlinarstvo z rekonstruirano mlinarsko opremo za par kamnov z vso pripadajočo drobno opremo mlina. Poleg teh pa se obiskovalec lahko seznani še z izključno mestnima obrtima, svečarstvo in medičarstvo, z edino doslej v Sloveniji v celoti ohranjeno in predstavljeno tovrstno delavnico iz Novega mesta z bogato zbirko orodij in lesenih rezljanih modelov za lect in voščene votive, med katerimi jih nekaj izvira še iz 19. stoletja, kakor tudi nekaj primerov enkratnih zvitih sveč. Poleg tega je na razstavi predstavljena tudi konjereja s Šentjernejskega polja z opremo za vpreganje in jahanje konj ter predmeti za njihovo nego. Poseben prostor je namenjen še trgom, sejmom in meram ter ljudski likovni umetnosti s posebno zbirko slik na steklu.

Stalna postavitev novejše zgodovine oz. dogajanj med drugo svetovno vojno, bolj poznana kot razstava narodnoosvobodilne borbe (NOB), je od leta 1953 do danes večkrat menjavala lokacije. Glede na izjemno mnoštvo vojaških in političnih dogodkov, številnih partizanskih delavnic, bolnišnic in drugih ustanov na območju Dolenjske v času okupacije in na prisotnost vojaških in političnih organov na tem območju je bila leta 1981 postavljena v takrat in do danes edini namensko grajeni muzejski stavbi v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V tistem času je bila tudi najobsežnejša tovrstna stalna razstava v Sloveniji, ki pa po osamosvojitvi Slovenije ni doživela nikakršnih sprememb in edina v državi še spominja na postavitve stalnih NOB razstav. Predstavlja čas od prvih organiziranih nastopov delavstva pred prvo svetovno vojno do osvoboditve Novega mesta 8. maja 1945 s prevladujočim poudarkom na vojaško-političnem dogajanju med drugo svetovno vojno v tem delu Slovenije. Razstavo dopolnjujejo še albumi in spominska avla z imeni padlih partizanov, aktivistov in žrtev okupatorjevega nasilja z ožjega območja Dolenjske.

V sklop stavb, s katerimi upravlja Dolenjski muzej, sodi tudi Jakčev dom, ki je spomenik velikemu rojaku, slikarju in grafiku Božidarju Jakcu. Leta 1984 mu ga je uredila Občina Novo mesto v nekdanji stavbi Jakčevega očeta oz. nekdanjem Hotelu Jakac, kjer je slikar prebil svoja najlepša otroška leta. S tem so se uresničila dolgoletna novomeška prizadevanja po stalni postavitvi Jakčevih del. V njem je shranjenih več kot osemsto originalnih del iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja, ki jih je umetnik podaril rojstnemu mestu. Prevladujejo predvsem risbe in pasteli, nekaj pa je tudi akvarelov, olj in grafik. Do leta 1999 so bila vsa dela tudi razstavljena, z obeležitvijo 100-letnice umetnikovega rojstva pa smo z razstavo Jakac in Novo mesto prešli na predstavitev bogate slikarjeve dediščine s tematskimi in vsebinskimi celotami, kjer je predstavljen le del avtorjeve donacije Novemu mestu, ki pa bodo še vedno dovolj obsežne, da bodo obiskovalce prepričale o veličini umetnikovega dolgoletnega ustvarjanja.

V zgornjem nadstropju doma je svoj prostor dobila tudi stalna likovno pedagoška razstava, ki s številnimi zbranimi deli priznanih slovenskih likovnih ustvarjalcev predstavlja na poučen in zanimiv način vse zvrsti grafičnega in risarskega likovnega izražanja.

Dolenjski muzej Novo mesto
Muzejska ulica 7, 8000 Novo mesto, Slovenija
Tel.; +386 (0)7 373 11 30
Faks: +386 (0)7 373 11 12
e-pošta: dolenjski.muzej@guest.arnes.si
spletna stran: http://www.dolmuzej.com

Odprto: Muzej in Jakčev dom - Letni čas: Od torka do petka: od 8.00 do 17.00
Sobota: od 10.00 do 17.00, Nedelja: od 10.00 do 13.00 - Zimski čas - Od torka do petka: od 8.00 do 16.00, Sobota: od 9.00 do 13.00, Nedelja: od 9.00 do 12.00

Zaprto: Vsak ponedeljek in 1. januar, velikonočna nedelja, 1. maj, 1. november, 25. december