Hotedršica

Hotedršica, naselje s približno 550 prebivalci, leži na kraškem Hotenjskem ravniku ob potoku Hotenjka, ki priteka z dolomitnega gričevja in ponika v več ponorih na zahodnem robu naselja. Manjše okoliške vasi so Ravnik, Novi Svet in Žibrše.
Po 2. svetovni vojni je na razvoj vasi vplivala industrializacija in z njo povezana sprememba načina življenja. Dandanes ima Hotedršica vso potrebno infrastrukturo: vodovod, telefonsko omrežje, javno razsvetljavo, asfaltirane ceste, avtobusno povezavo z drugimi kraji, nekaj obrti, šolo, pošto, dve gostilni in trgovino.

Zemljanke

Zemljanke so ena izmed arhitekturnih posebnosti Hotedršice. Tako domačini imenujejo kašče, sezidane iz kamna, vkopane v zemljo na vzhodnem robu vasi in pokrite z vseh strani, razen z vhodne, z zemljo in travno rušo. Izkopane so v pobočjih, kjer jih ne zalije voda. Še danes v njih shranjujejo poljske pridelke, saj zelo enakomerno ohranjajo temperaturo in vlago skozi vse leto.

Tomažinov mlin

Notranjost mlina	Mlinščica

Tomažinov ali Strojarjev mlin je edini ohranjeni še delujoči mlin v Sloveniji, zgrajen nad naravnim požiralnikom.
Ni zanesljivih podatkov o tem, od kdaj se nad velikim breznom vrtijo vodna kolesa. Po ustnem izročilu naj bi se vsaj od začetka 18. stoletja. V 300 letih je mlin zamenjal veliko lastnikov, po 1. svetovni vojni pa so ga kupili sedanji lastniki.
Hiša se arhitekturno razlikuje od drugih hotenjskih notranjskih domačij. V njenem sklopu še danes deluje mlin na ponoru - edino tu lahko v Sloveniji vidimo nameščena mlinska kolesa z lopaticami, ki jih poganja po koritih speljana voda še preden izgine v brezno, od koder pod zemljo odteka proti Močilniku na Vrhniki in v Divje jezero pri Idriji. Kolesa so nameščena v breznu, pod zemeljsko površino. Od treh mlinskih koles se zdaj vrti samo še eno in omogoča mletje pšenice, koruze, ječmena in ovsa. Prostor za mletje, kjer so trije kamni, so leta 1938 dvignili za 2 m in tako olajšali prinašanje žita in odnašanje moke.

Rastlinstvo in živalstvo

V okolici Hotedršice je nekaj nadvse zanimivih lokacij z zelo zanimivo hidrološko, geomorfološko in botanično naravno dediščino.
Med najpomembnejše sodita Žejna in Zelena dolina z nizkimi barji in močvirnimi travniki, ki so biotop nekaterih redkih rastlin, kot so mesojede dolgolistna rosika (Drosera anglica), okroglolistna rosika (Drosera rotundifolia) in navadna mastnica (Pinguicula vulgaris).
Vodna favna je bogata, saj tu živijo divje race, kačji pastirji, raki koščaki in urhi.
Velike površine gozdov v okolici Hotedršice zagotavljajo ugodne življenjske pogoje za srnjad in jelenjad, medvede, divje prašiče, rise, divje mačke in lisice. Lovski turizem je dobro razvit, možno pa se je ukvarjati tudi s fotolovom, ki vse pogosteje zamenjuje klasični lov.
Med drevesnimi vrstami so najpogostejše jelka, bukev, smreka, gorski javor, veliki jesen, gorski brest in beli gaber. Veliko zanimivost predstavljajo številni smrekovi mutanti. Najbolj nenavadna je stebrasta smreka v Novem Svetu, saj ima spodnjo tretjino krošnje normalno razvito, zgornji dve tretjini pa sta ozki kot pri cipresi.

Cerkev sv. Janeza Krstnika

Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika stoji na vzhodnem robu vasi. Na sprednji strani jo obdaja Plečnikovo stopnišče, v bližini pa so še župnišče z gospodarskim poslopjem, nekdanje šolsko poslopje, obzidje in pokopališče.
Ni znano, kdaj je bila zgrajena prva cerkev in kaj se je dogajalo z njo. Uradni zapis iz leta 1506 govori o posvetitvi desnega oltarja in pokopališča. Današnji zvonik je bil zgrajen leta 1707, o čemer priča vklesana letnica.
Po uničujočem požaru leta 1866, ko sta zgorela streha in zvonik, so pričeli graditi novo cerkev, ki je bila posvečena 3. septembra 1873. Leta 1935 so po načrtih arhitekta Jožefa Plečnika uredili še prostor okoli cerkve in župnišča.

Kip sv. Janeza Nepomuka

Leta 1925 je bil po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika zgrajen most pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Ob njem je na podaljšanem zidu podstavek s starim kipom sv. Janeza Nepomuka, zaščitnika mostov, ki ga je Plečnik tja prestavil s prvotnega lesenega mostu.

Cerkev sv. Barbare

Na Ravniku stoji stara romarska cerkev sv. Barbare, ki je nekoč služila tudi kot protiturški tabor. Cerkev je barokizirana. Glavni oltar je izdelan iz črnega marmorja z dekoracijami iz rdečega, rjavega in rumenega marmorja. Na njem je vpisana letnica 1725. Cerkev ima lesena stranska oltarja in leseno prižnico. Poslikave na njej iz leta 1859 so delo Štefana Šubica. Železne zvonove so na začetku 20. stoletja zamenjali z bronastimi.
Cerkev sv. Barbare je bila leta 2002 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena.

Zbirka starih predmetov

V domačiji Pri Kovač', nedaleč od značilnih hotenjskih zemljank, je na ogled zbirka starih predmetov iz Hotedršice in njene okolice. Obsega zlasti staro kmečko orodje, gospodinjske pripomočke in naprave ter celo nekaj starih športnih rekvizitov.

Zidani notranjski kozolci

Zidana kozolca

V Hotedršici so se ohranili zidani kozolci. Stebri so zloženi iz kamna in ometani tako, da na prednji strani stebra za en centimeter izstopa pravokotnik, ki je drugačne obdelave in barve. Čelna stran kozolca je v etaži filigransko zložena v opečni zid, ki je postavljen na opečni lok, le ta pa se močno opira na stebre. Na stranice kozolca so po večini nabite deske. Late za sušenje stročnic in sena so v največ enem razdelku. Na zatrepih so spoji desk prekriti z letvami, ki se končujejo v špice ali kakšen drug zaključek.