LAZE IN JAKOVICA

Laze	Jakovica

Laze in Jakovica sta sosednji vasici v južnem delu občine Logatec, v katerih živi skoraj 400 prebivalcev. Nastali sta ob robu slikovitega Planinskega polja, ki med letom pogosto spreminja svojo podobo.
Okolica vasi je značilno kraška, prepredena s številnimi jamami. Že v bližji okolici najdemo nekaj manj kot 300 jam in brezen, v katerih se skriva bogastvo kapnikov in podzemnih jezer. Najbolj znane so Logarček, Vranja, Skednena in Najdena jama ter Mačkovica.

V bližini Laz in Jakovice ob cesti Ljubljana-Postojna leži naselje Grčarevec, nedaleč proč pa lahko obiščemo gozdno učno pot v Kališah.

JAMA MAČKOVICA

Mačkovica je 620 m dolga in 45 m globoka jama v neposredni bližini Laz. Vhodni rov se blago spušča in nato razširi v Malo dvorano, ki slovi po ponvicah, preko katerih se ob večjih poplavah Planinskega polja preliva voda in ustvarja miniaturne kaskade. Od tod se dviguje kratek rov do prehoda v Veliko dvorano, ki ima 30 000 m3 prostornine.
Jama je znana po podzemnem živalstvu, predvsem kot najdišče slepega jamskega hrošča drobnovratnika (Leptodirus hohenwartii), v njej pa najdemo tudi več vrst vodnih polžev in druge podzemne živalske vrste.

PLANINSKO POLJE

Planinsko polje je eno od tipičnih kraških polj, nastalih v Notranjskem podolju. Razteza se na okrog 11 km2 površine. Njegovo dokaj ravno dno je izpostavljeno občasnim poplavam reke Unice, ki priteče na dan iz Planinske jame in se počasi vije do ponorov na drugi strani polja. Reka občasno prestopi bregove, poplavi travnike in njive, ob večjih poplavah pa tudi cesto, ki povezuje vasi na obeh straneh polja. Ceste in poti so danes dvignjene in prevozne ob manjšjih poplavah, v preteklosti pa so se ljudje v času poplav lahko prevažali samo s čolni.

Čez poplavljeno polje nekoč in danes

Zaradi svoje, z letnimi časi spreminjajoče se podobe, je Planinsko polje zanimivo za vse, ki radi zahajajo v naravo. Najbolj priljubljene oblike rekreacije so sprehodi, tek, kolesarjenje, jahanje in pozimi tudi drsanje. Unica omogoča številne vodne športe, med katere sodijo plavanje, ribolov in v času poplav tudi čolnarjenje.

REKA UNICA

Unica je kraška reka, ki izgublja vodo v številnih ponorih. Pri nizkem vodostaju ponikne že pred vasjo Laze, pri višjem pa se razlije iz struge po meandrih proti severnemu robu polja, kjer so največji ponori Pod stenami. V bližini sta Putickovi štirni - požiralnika zaščitena z mrežo, ki preprečuje, da bi se zamašila s plavjem, ki ga prinaša voda. Ime sta dobila po Viljemu Puticku, vodji hidromelioracijskih del na Planinskem polju.
Ko pretok Unice v južnem delu polja preseže 60 m3/s, ponori ne zmorejo požirati vse vode, zato ta prestopi bregove in se razlije po polju. Takrat se polje spremeni v jezero, iz katerega se vidijo le vrhovi dreves. Poplave so najpogostejše jeseni in trajajo povprečno 1,5 meseca na leto. Njihov obseg je lahko zelo različen. Ob manjših poplavah voda zalije okrog 2 km2, ob največjih pa tudi do 11 km2 ozemlja. Izjemno visoki poplavi sta bili leta 1820 in 1923. Tedaj je Jakovški hrib postal otok, saj je voda zalila vse poti, ki vodijo nanj.
Reka Unica je ena izmed najbolj priljubljenih evropskih voda za športni ribolov na lipana, v njej pa živijo tudi druge vrste rib, kot so ščuke, potočne postrvi in krapi.

RASTLINSTVO IN ŽIVALSTVO

Med pomembnejše rastlinstvo Planinskega polja sodijo rušnata mastnica, zdravilna strašnica, veliki tropotec, kačji jezik, močvirski svišč, usnjati silj in rosika. Tu je edino slovensko rastišče ogrožene travniške morske čebulice (Scilla litardierei), ki je večletna rastlina s svetlo modro obarvanimi cvetnimi listi. Zaradi omenjenih rastlin je celotno rastišče zavarovano in predstavlja neprecenljivo botanično naravno dediščino.
Najbolj razširjeni drevesni vrsti v okoliških gozdovih sta smreka in jelka, dopolnjujejo ju listavci, predvsem bukev.

Med gozdnimi živalskimi vrstami prevladujeta srnjad in jelenjad. Gozdovi v zaledju Planinskega polja pa so tudi življenjski prostor rjavega medveda in risa.
Na polju najdemo 78 različnih vrst metuljev, med katerimi so tudi ogroženi strašničin modrin, petelinček in grintavčev pisanček.
Planinsko polje s svojo pestro mozaično pokrajino poplavnih travnikov, grmišč in dreves ponuja ugodne pogoje za gnezdenje številnim pticam. Med najpomembnejše sodijo kosec, kozica, poljski škrjanec, repaljščica ter rjava in pisana penica.

Mladiča lesne sove	Vodomec

Polje je tudi odlično počivališče za ptice selivke, kot so bela in črna štorklja, siva in velika bela čaplja ter številne race in pobrežniki, npr. vodomci, ki v poplavljenih plitvinah najdejo obilico hrane. Občasno se na Planinskem polju zadržuje tudi orel belorepec.
Zaradi kosca, ki je ogrožen v svetovnem merilu, je Planinsko polje pridobilo naziv mednarodno pomembnega območja za ptice IBA (Important Bird Areas).

GALERIJA IN MUZEJSKA ZBIRKA

V podstrešnih prostorih Tršarjeve domačije v Lazah je razstavljena etnološka zbirka predmetov, ki prikazujejo in pripovedujejo zgodbe iz preteklosti in vsakdanjika domačinov. Ob stalnih zbirkah različnega orodja in metuljev s Planinskega polja so na ogled tudi občasne razstave.

KERAMIČNA DELAVNICA

Večno cenjena keramika

V Tršarjevi domačiji, kjer je vaški muzej, ustvarja v svoji delavnici keramičarka Nataša Prestor. Izdeluje malo lončeno plastiko in tako nadaljuje tradicijo slovenskih lončarjev, oblikovalcev figuralne keramike. Motive za oblikovanje keramike išče v slovenskem ljudskem izročilu, na panjskih končnicah, na različnih podobah, v oblikah ljudske dekoracije, v šegah in običajih ter v različnih človekovih življenjskih obdobjih.

CERKEV SV. MIHAELA

Starodavna cerkvica stoji na Jakovškem hribu. V virih je prvič omenjena leta 1526. Cerkev je gotska, vsaj v prezbiteriju, ki je ostal nespremenjen, odkar je bila cerkev na novo zgrajena. V notranjosti sta mala lesena oltarja sv. Matere Božje in sv. Jožefa iz leta 1881 ter veliki oltar, ki je bil prenovljen leta 1902.

CERKVICA SV. MARIJE V LEŠČEVJU

Cerkvica sv. Marije v leščevju iz 15. stoletja je ena izmed najmanjših romarskih cerkva v Sloveniji. O njej je, razen prve pisne omembe pred petstotimi leti, znanega zelo malo.
Zanimiva je po tem, da je sezidana nad vodnjakom, v katerega stopimo skozi vratca v južnem zidu. Legenda pravi, da je voda, ki se nabira v njem, zdravilna za očesne bolezni, in da človeka celo pomladi. Po nekaterih virih naj bi bilo tu nekoč pogansko svetišče, posvečeno neznanemu vodnemu božanstvu.

CERKEV SV. LUKE

Manjša podružnična cerkev stoji sredi naselja Grčarevec. Sezidana je bila leta 1746, o čemer priča letnica nad vrati. Cerkev je obokana in tlakovana s kamnitimi ploščami. Preprost križev pot, ki je slikan na papir, je star preko 100 let.