LOGATEC NEKOČ

V času Rimljanov, ko je čez Logaško kotlino potekala cesta Akvileja - Emona, je na strateško pomembnem prehodu med Ljubljansko kotlino in Hrušico nastala obcestna postaja, ki jo antični itinerariji omenjajo kot mansio Longatico.

V srednjem veku je bilo upravno središče kraja v Gornjem Logatcu. Do izgradnje železniške proge je bil Logatec furmansko naselje, kar se še danes izraža v arhitekturi velikih obcestnih domačij. Po letu 1857, ko je prevozništvo usahnilo, je postalo pomembnejše spravilo lesa, žagarstvo in lesna trgovina. Na razvoj kraja je leta 1875 vplivala tudi prestavitev okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije iz Planine v Logatec. Med obema vojnama je bil Logatec obmejni kraj ter središče sreza.

Občinska stavba nekoč in danes

Sedanjo gospodarsko moč kraja in občine predstavljajo lesna, kartonaž-na in kovinska proizvodnja, kmetij-stvo in gozdarstvo, razvejana trgovska mreža in vse bolj razvijajo-če se zasebno podjetništvo ter gostinska ponudba. Še danes je v Logatcu moč občudovati notranjsko vaško-tržno in sakralno arhitekturo. Bogato stavbno dediščino predstav-ljajo graščina v Gornjem Logatcu, več dobro ohranjenih obcestnih domačij ter gospodarskih poslopij.

RIMSKA UTRDBA NA LANIŠČU

Vhod v rimsko utrdbo	Claustra Alpium Iuliarum

Na Lanišču nad Kalcami je še danes vidna linija rimskega obrambnega zidu z utrdbo, ki sodi v kompleks Claustra Alpium Iuliarum in predstavlja edini primer rekonstruirane arhitekture tega poznoantičnega obrambnega sistema v Sloveniji. Stoji na zahodnem robu planote Hrušice, nekaj metrov nad nekdanjo traso rimske ceste Akvileja-Emona, ki je na tem odseku še dobro vidna. Obrambni stolp je bil vključen v prvotni zaporni zid, ki se južno od stolpa vzpenja proti vrhu Srnjaka (918 m) v dolžini 350 m. Utrdba je bila sestavni del zadnje obrambne linije. V njenem zaledju je stala le še postojanka Ad Pirum na Hrušici z glavnino vojaških enot.

LOGAŠKI GRAD

Grajska stavba je bila zgrajena pred letom 1580, današnjo podobo dvonadstropnega dvorca s pravokotnim tlorisom, z vogalnimi stolpi in imenitnim renesančnim polkrožno zaključenim portalom, pa mu je v prvi polovici 17. stoletja nadel knez Janez Anton Eggenberg.
Leta 1846 ga je odkupil knez Windischgrätz. Po 2. sv. vojni je bil nacionaliziran, v njem pa so bili do nedavnega prostori vzgojnega zavoda za mladino.

TOLLAZZIJEVA ŠTIRNA

Odprta lopa sloni na okroglih opečnih stebričkih in je pokrita z opečno streho, v notranjosti je vidna lesena strešna konstrukcija. Kamnit del vodnjaka je vzidan v opečnato grajen kvader. Tollazzijeva štirna je bila pred leti obnovljena in je posebnost naselja Čevica.

KAPELA SV. JOŽEFA

Nekdanja kapela sv. Jožefa je bila leta 1922 preurejena v spomenik žrtvam 1. svetovne vojne. Načrt je pod vodstvom arhitekta Jožeta Plečnika izdelal njegov učenec Ciril Oblak.

VOJNI MUZEJ LOGATEC

Zasebna zbirka Vojnega muzeja v Logatcu predstavlja vojno in vojaško zgodovino Slovencev in slovenskega ozemlja od prazgodovine, antičnega obdobja, srednjega veka, 1. in 2. svetovne vojne, do vojne za samostojno Slovenijo in razvoja nove Slovenske vojske.
Posebnost muzeja je zbirka več kot 2800 različnih odlikovanj odlikovanj z vsega sveta.

CERKEV SV. NIKOLAJA

Župnijska cerkev sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu se prvič omenja leta 1526. Na mestu starejše cerkve je bila v letih 1795-1803 sezidana sedanja. Njena arhitektura kaže zanimiv prehod baroka v klasicizem. Pozneje so podaljšali prezbiterij in prenovili fasado, zadnja prenova, ki ji je sledila še razširitev cerkve v letu 2002, pa je potekala v letih 1989-1990, ko so po načrtih arhitekta F. Kvaternika preuredili njeno notranjost in okolico.

CERKEV ROŽNOVENSKE MATERE BOŽJE

Župnijska cerkev Rožnovenske Matere božje v Gornjem Logatcu, nekoč romarska cerkev sv. Marije v leševju, se prvič omenja leta 1526. V svoji prvotni upodobitvi je razvidna na Valvasorjevi podobi Gornjega Logatca iz leta 1697. Do danes ohranjena okoliška zazidava izpričuje taborsko obrambno pozidavo ob cerkvi.

NAPOLEONOV DREVORED

Ob cesti, ki vodi iz Vrhnike proti Logatcu, stoji eden najdaljših in najbolj znanih obcestnih drevoredov v Sloveniji, ki je bil zasnovan že v času Ilirskih provinc. Sestavlja ga 290 lip in lipovcev, ki se razprostirajo v dolžini 1900 m.
Z občinskim odlokom je razglašen za spomenik oblikovane narave.

JAČKA

Sredi naselja v ponoru Jačka izginja v podzemlje potok Logaščica, ki sprva teče v plitvi strugi po dnu Logaškega polja, potem pa se okrog 300 metrov pred ponorom spusti v 20 m globoko ozko dolino Jačka. Ta se konča z navpično steno, v kateri je več zamreženih požiralnikov. Voda odteka v zahodne izvire Ljubljanice na Vrhniki.
Ob manjših deževjih požiralniki odvajajo vso vodo, ko pa se kraško podzemlje po dolgem deževju napolni, začne voda zastajati in gladina se močno dvigne. Zadnja velika poplava, katere sledovi so še vidni na okoliških hišah, je bila leta 1979. Po tem letu je bila v povirju potoka zgrajena pregrada, ki ob močnejšem deževju zadrži poplavni val in prepreči poplave.

LOGAŠKA JAMA

Logaško jamo so odkrili leta 1962. Ima 30 m globoko vhodno brezno, pod katerim je skoraj vodoraven rov, ki si ga lahko obiskovalci ogledajo le v spremstvu jamarjev. Logaško jamarsko društvo že tradicionalno prireja vsako zadnjo nedeljo v maju organiziran spust za obiskovalce.

HRIB SEKIRICA

Sekirica s smučarskimi skakalnicami in vlečnico je privlačno rekreacijsko območje domačinov. Hrib z okolico nudi pozimi vrsto užitkov na snegu, kot so smučanje, tek na smučeh, skoki in tudi drsanje na zaledenelem ribniku.