Kulturna dediščina

Področje občine Ribnica je pestro, bogato in raznoliko glede na območja in objekte kulturne dediščine, ki je rezultat človekove ustvarjalnosti in dejavnosti. Na njen razvoj so vplivala družbena dogajanja posameznih zgodovinskih obdobij v slovenskem in širšem prostoru. Na območju so prisotne vse zvrsti dediščine: arheološka, zgodovinska, umetnostna in arhitekturna, naselbinska, etnološka, tehniška, spomeniki oblikovane narave in kulturna krajina.Varstvo kulturne dediščine je zaradi njenega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu.

Kulturna krajina

Kulturna krajina predstavlja splošni geografski okvir dogajanju v prostoru, ki je človekov bivalni in delovni prostor. Varuje se zaradi prostorskih prvin, ki dokazujejo kontinuiteto ali posamezne stopnje kulturnega in civilizacijskega razvoja. Kraško polje, ki obsega večji del občine Ribnica, kaže zaradi značilnih fizičnih razmer in raznolike rabe prostora pester in bogat krajinski vzorec. Pravo nasprotje predstavlja severozahodni del občine z razgibanim reliefom, kjer ozke doline prehajajo v poraščen hribovit svet s številnimi odprtimi vrhovi, sedli in pobočji. Povsod tam, kjer sta naklon in sestava tal dopustila obdelovanje, se srečujemo s poselitvijo, s katero je človek dopolnil sliko naravnega območja.

Pestrost je pogojena z medsebojnim razmerjem prostorskih prvin, naravnih in kulturnih. Kulturno krajino določajo predvsem tradicionalne oblike bivanja in pridelovanja, ki kažejo, da je odločilni dejavnik pri ustvarjanju krajinske podobe vsekakor kmetijstvo.
V najnižjem delu doline obrežna vegetacija nakazuje očitno navzočnost vodotokov, mokrotni travniki pa preidejo v obdelovalne površine s trakasto parcelacijo v pobočjih. Prostor členijo linearne poteze vegetacije in sadovnjaki, ki obkrožajo naselja.

Poselitev

Poselitev ima velik vpliv na ustvarjanje krajinske podobe, saj so naselja pomemben krajinski in družbeni pojav. Prav vaška naselja dajejo zaradi svoje številčnosti, v primerjavi z mesti, svojstven pečat našemu prostoru, tudi ribniškemu. Iz strmih pobočij se odpirajo pogledi na dolino z lepo vidnimi naselji in njihovimi dominantami, ki so običajno sakralni objekti. Zato ni naključje, da je cerkev sv. Ane vrh strmega pobočja Male gore tako dobro obiskana izletniška točka.

Lega in organiziranost naselij sta v najtesnejši povezavi z značajem terena in vegetacijskim pokrovom ter časom in načinom kolonizacije. Ob Ribnici kot središčnem naselju so zanimiva tudi Hrovača, Gorenja vas, Nemška vas, Prigorica in Dolenja vas. Dominante dolinskega dela občine predstavljajo cerkve Sv. Križa, sv. Štefana, Sv. Trojice, sv. Marije, sv. Lenarta, sv. Petra in Pavla in sv. Roka.

Naselja so kompaktna, gručasta ali obcestna, z dokaj ohranjenimi, strnjenimi zazidalnimi linijam. Poseben pomen za naselja ima tudi zemljiška parcelacija in tlorisni sistem z izoblikovanimi uličnimi linijami. Podoba naselij je soodvisna tudi od stavbnih gmot, značilne omejitve v višino, oblikovanosti strešin in uporabe materiala. Poudarek v prostoru jim v večini primerov stopnjuje naselbinska dominanta.

Vsem obiskovalcem ribniškega območja priporočamo ogled naslednjih objektov in območij kulturne dedičine:

Pugled pri Karlovici

V severnem hribovitem delu občine Ribnica leži na izpostavljeni legi v pobočju zaselek Pugled pri Karlovici. Objekt Pugled 2 je nekdanja pristava ortneške graščine, datirana z letnico 1732. Ambient dopolnjuje kvalitetno oblikovana in poslikana kmečka hiša, Pugled 3.

Breg pri Ribnici - območje ruševin gradu

Na južnem robu vasi Breg pri Ribnici so na ledini Pungart vidni ostanki okoli leta 1470 zgrajenega gradu, obdanega z mogočnimi stolpi in jarkom za obrambo pred Turki. Varovano je kot arheološko in umetnostno-zgodovinsko območje.

Ortnek - območje razvalin Starega gradu in nekdanje grajske cerkve sv. Jurija

Zaraščeno območje v 13. stoletju zgrajenega gradu, opuščenega leta 1884. Baročni oltarji iz grajske cerkve z letnico 1645 so obnovljeni in shranjeni, slika sv. Jurija (mojster Hans Georg Geigerfelder) visi v Narodni galeriji.

Ribnica - mestno jedro

Mestno jedro Ribnice sodi v vrsto najznačilnejših mestnih naselij, zato je razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik. Poudarek mu dajejo posamezni objekti in območja, kot je grad s parkom, katerega centralni del predstavlja spominski park kulturnikov, ter niz objektov na Škrabčevem trgu z Miklovo hišo.

Naselje Hrovača s kompleksom
Škrabčeve domačije

Gručasta vas Hrovača, južno od Ribnice, ima dobro ohranjeno talno zasnovo in ulične nize. Škrabčeva domačija z obnovljeno rojstno hišo p. Stanislava Škrabca, slovenskega jezikoslovca, se nahaja v središčnem delu vasi. Stanovanjski del hiše je danes preurejen v muzej, spominska plošča pa je vgrajena v čelno fasado hiše.