Ribniška dolina

Med Malo goro na vzhodu, z najvišjima vrhoma Stene Sv. Ane in Črnim vrhom, ki sta visoka 963 metrov, in Veliko goro na zahodu, z najvišjim vrhom Turen, 1254 metrov, leži Ribniška dolina. To je kraška dolina s kratkimi ponikalnicami, med katerimi omenimo Bistrico, ki je dolga približno 20 kilometrov, Ribnico, ki izvira na pobočju Velike gore in je dolga okrog 5 kilometrov, Rakitniščico, ki je dolga približno 2 kilometra, ter potoka Sajevec in Tržiščico. Te vode so z nanašanjem materiala izravnale dno doline. Dolga je približno 25 kilometrov, široka v najširšem delu okrog 3 kilometre in leži na nadmorski višini približno 500 metrov. Geološka sestava okoliških planot je zelo pestra. Od pretežno dolomitne Velike gore, poraščene z jelovo - bukovimi in bukovimi gozdovi, kredno apnenčaste Male gore, poraščene z delno zasmrečenimi hrastovo - gabrovimi gozdovi, do Slemen, katerih sestava so v glavnem paleozojski skrilavci s tesnimi grapami in kopastimi vrhovi ter zaobljenimi slemeni.

Mokrotni travniki ter ostanki visokih barij na Brezju ob reki Ribnici in v Jelšah na Dolenjevaškem polju so življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.
Dolenjevaško polje je pomemben življenjski prostor ptic. Visok nivo podtalne vode omogoča obstoj mokrotnih travnikov, tradicionalno kmetovanje in pozna košnja pa nudita dobre pogoje za življenje ogroženim vrstam ptic, kot so kosec, repaljščica, veliki strnad, prepelica in mnoge druge.
Poleg ptic najdemo tu še velike in male sesalce, dvoživke, metulje, strige, kačje pastirje in plazilce, mnoge od teh vrst so na rdečem seznamu redkih in ogroženih vrst.
Hidromelioracijski in hidroregulacijski posegi v preteklosti so precej ogrozili ta pomembni življenjski prostor, saj se je močno spremenil vodni režim.
Ribniška dolina je eno izmed 14 mednarodno pomembnih območij za ptice (IBA) v Sloveniji.

Obisk Ribniške doline naj bo zato čim manj moteč za tamkajšnje živali.

Po poljskih poteh se odpravimo peš ali s kolesi, izlete pa načrtujmo izven časa, ko ptice skrbijo za svoj zarod.

Reka Ribnica

Reka Ribnica izvira v dveh kraških izvirih blizu Zadolja, pod Veliko goro. Po vlažni travnati ravnini se vije v velikih vijugah. Zaradi zakraselosti območja voda ponika v ponorih vzhodno od Dolenje vasi. Ob visokih vodah Ribnica podaljša svoj tok in teče naprej po fosilni strugi čez ribniško polje do Zadnje Rinže. Na polju je več požiralnikov. Vode se zlivajo v reki Rinžo in Krko.

Potok Rakitniščica

Potok Rakitnica ali Rakitniščica, kakor ga tudi imenujejo, izvira v Obrhu, majhnem, neizrazitem zatrepu pri Blatah pod Veliko Bukovico na zahodnem robu ribniškega polja. Potok naj bi dobil ime po rečnih rakih, ki so živeli v njem pred pojavom račje kuge v začetku prejšnjega stoletja. Pod močnim izvirom je vodovodno zajetje, zato je tam nastalo manjše jezero. Rakitnica je najkrajša med ponikalnicami ribniškega polja. Potok na aluvialni ravnici zaradi majhnega padca močno vijuga in po približno kilometru toka pod istoimensko vasjo ponikne v številnih ponornih rupah. V času visokih voda ponori ne morejo požreti vse vode, zato tam nastane jezero, površine do 15 hektarov in globine do 12 metrov. Ob najvišjih vodostajih se voda prelije iz ponornega območja mimo glavne ceste Ribnica - Kočevje proti vzhodu do fosilne struge Ribnice. Kljub majhnemu padcu je pred drugo svetovno vojno tukaj delovalo več mlinov in žag, o katerih nam danes pričajo le še ruševine.

Bele stene in jelovo-bukovi gozdovi

Bele stene so na Veliki gori, zahodno od Rakitnice. To so veliki skladi apnenca, ki štrlijo iz gozda, znani kot Okamneli svatje. Legenda pravi, da so zaradi nespodobnega vedenja okamneli in so zato morali preložiti udeležbo na svatbi za nekaj tisoč let.
Okamnele svate obkrožajo jelovo-bukovi gozdovi, ki poraščajo razgibane kraške planote in grebene nad 600 metrov nadmorske višine. Jelovo - bukov gozdni sestoj se je pojavil po zadnji ledeni dobi, to je pred približno 6500 leti. Kraška tla, ki so podobna ribniškemu rešetu, so nudila dobre pogoje za razvoj in obstoj te gozdne združbe. Vremenski pogoji ter razgradnja padlih dreves in ostalih hranilnih snovi so ustvarili rodovitna tla, polna vlage in hranil. Ker je bilo dovolj prostora, se je tukaj razvil strnjen gozd.

Jame

Francetova jama

Francetova jama leži v Mali gori, južno od Seljana. Ime je dobila po jamarju Francetu Škrabcu. V bližini jame je zgrajen jamarski dom, ki je služil jamarjem pri raziskovanju okoliškega podzemskega sveta in je bil prvi jamarski dom v nekdanji Jugoslaviji.
Jama ima en podzemski prostor, širine 15 metrov in dolžine 20 metrov ter višine 3 do 4 metre. V notranjosti najdemo suhe ponvice, sigaste zavese in druge sigaste ter različne kapniške tvorbe.

Ponorna jama Tentera

V ponornem jamskem sistemu blizu Žlebiča zapuščata površinski tok potoka Tržiščica in Sodraška Bistrica. Ponorne rupe Sodraške Bistrice so umetno razširjene in odvajajo le visoke vode, Tentera pa požira vode Tržiščice. S svojimi približno 900 metri rovov je ena najdaljših jam na Dolenjskem. Jama ima zelo slikovit vhod, v nadaljevanju pa je labirint nizkih rovov z brzicami, slapovi in jezerci. Jama Tentera je tipičen primer plitve jame na stiku kraških in vodo nepropustnih kamnin. Ker je ponorni sistem izredno dolg, lahko globoko pod zemljo spremljamo tok vode. Jamarske raziskave so pokazale, da se vode iz ponornega sistema izlivajo v povodje reke Krke.

Dolina pod Finkovim s Finkovo jamo

Na stiku zakraselega apnenčastega vznožja Male gore in permskih skladov je pod naseljem Finkovo nastala slikovita slepa dolina s širokim ravnim dnom. Na severovzhodnem delu doline je pod skalno steno ponor potoka Podpoljanščico. To je hkrati tudi vhod v slikovito Finkovo jamo II ali Podstensko jamo, ki je s svojimi 2145 metri dolžine najdaljša jama v občini Ribnica.

Naravoslovna učna pot

Sprehod skozi prostrane gozdne sestoje nam bo omogočila Ribniška naravoslovna učna pot. Višinska razlika znaša 460 metrov, zato lahko na poti spoznamo tri vegetacijske pasove. Po poldrugi uri hoje in opazovanja narave nas poleg cerkve sv. Ane in planinske koče pozdravi še čudovit razgled na Ribnico, Kočevje, Novo Štifto in celo oddaljena Snežnik in Nanos. V pomoč pri pridobivanju novega znanja je obiskovalcem na voljo vodnik "Skozi gozd do Sv. Ane". Pot, ki je speljana mimo Francetove jame, je primerna za vse starostne skupine.

Začetek poti: pri gostišču Pugelj, urejeno parkirišče tik ob robu gozda
Nadmorska višina: 930 m (Sv. Ana)
Težavnostna stopnja: enostavna pot
Potrebna oprema: Treking čevlji
Čas: 1 ura 15 minut
Potek poti: Od parkirišča Pugelj do Francetove jame 20 minut, od Francetove jame do Seljana 20 minut (pot se rahlo vzpenja), od Seljana do Sv. Ane (pot je nekoliko težja). Celotna naravoslovno učna pot je dobro označena.
Pri Sv. Ani je tudi planinska koča, ki je odprta vsak konec tedna in ob praznikih (odprta je od 9.00 do 19.00, pozimi do 16.00). V planinski koči se lahko osvežite in se spočijete na klopcah z razgledom na Ribniško dolino. Če si želite ogledati cerkev sv. Ane, lahko dobite ključe v planinski koči. Pot lahko nadaljujete od Sv. Ane do Sten, od koder je čudovit razgled na Suho krajino, Struge, ob lepem vremenu se vidi tudi Trdinov vrh, Novo mesto, Kamniško-Savinjske Alpe ter celo Triglav.