Cerkev sv. Štefana, notranjost

Zgodovina

Zgodovinski razvoj naselitve območja, najstarejša izpričana naselja, upravno gospodarska razdelitev cerkvene oblasti in graščinskih gospostev in lastnikov področij ter pomembne trgovske poti so pogojevali in vplivali na razvoj sakralne arhitekture ter z njo povezanih umetnostnih likovnih teženj. Dve stoletji trajajoče obdobje turških vpadov, požigov in pustošenj so krnili najstarejše arhitekturne zasnove cerkva, oziroma so se le-te na novo zgradile. Večje prezidave in preureditve sakralnih objektov so sledile predvsem v 19. in v začetku 20. stoletja. V tem času se tudi kot rezultat gospodarske moči območja, z željami po takratni značilni arhitekturni likovni tendenci neoklasicističnih smeri, preurejajo notranjosti cerkev in se izvajajo številne prezidave objektov. Za to obdobje je značilna in številčna tudi pozidava zidanih znamenj-kapelic ter postavitev lesenih znamenj.

Ž. c. sv. Štefana, Ribnica

Ribniška prafara je bila po letu 811 središe obsežnega misijonskega podroja. Sedanjo cerkev so postavili med leti 1866-1868. Zakljuke dveh zvonikov je po II. svetovni vojni zasnoval arhitekt Jože Plenik. V notranjosti je bogata soasna oprema in oprava, tu so dela pomembnih slikarjev (J. Wolf, J. Koželj, I. Grohar).

Poleg župnijske cerkve sv. Štefana so v občini Ribnica še tri župnijske cerkve: župna cerkev sv. Roka v Dolenji vasi, župna cerkev sv. Gregorja ter župna cerkev sv. Jožefa na Velikih Poljanah.

Luksurija, Sv. Tomaž, Velike Poljane

P. c. sv. Tomaža, apostola, Velike Poljane

Je ena najstarejših in najpomembnejših cerkva nekdanje obsežne ribniške župnije. Sredi 14. stoletja jo je dal zgraditi tamkajšnji posestnik grof Oton Ortenburški. Oglejski patriarh je celo zahteval, da grof pri njej ustanovi vikariat. Kot tak in kot župnija se omenja v letu 1444, pozneje ga opustijo. Ravna krita ladja iz 14. stoletja s kratkim grebenastim prezbiterijem iz 17. stoletja razkriva v notranjosti pomembne ostanke srednjeveških poslikav. Najpomembnejši motiv je Luksurija, ki so jo v srednjem veku ponazarjali kot naglavni greh nečistosti in pohotnosti.

Slika Sveta družina: Hans Georg Geigerfelder /17. stol.)

P. c. Marijinega imena, Goriča vas

Iz prvotne kapele, današnji prezbiterij, z več prezidavami zgrajena cerkev. V 16. stol. pomembna božjepotna cerkev. Že Valvasor poroča o njenih bogatih treh oltarjih. Najbolj znana podoba Svete družine, delo ali po grafični predlogi slikarja mojstra HGG (Hans Georg Geigerfelder).

P. c. sv. Urha, Maršiči

V jedru je srednjeveško zasnovana cerkev, vendar se po popisu kranjskih župnij omenja prvič šele leta 1581, kasneje, v baroku, je bila prenovljena. Freske na stenah ladje, slavoloku in prezbiteriju, z izvirnimi prizori in s srednjeveškimi motivi, predstavljajo tu posebno skupino "hrvaških" slikarjev 16. stoletja. Pretežno tople zemeljske barve, obilica dekoracije, žanr in anekdotični poudarki ter protestantsko občutena podoba, kot npr. lisica romarica, dajejo sklopu te skupine slikarjev po naših cerkvah tu še poseben pomen.

Sveta Cecilija (nad Eislovimi orglami, slikar A. Postl)

P. c. Sv. Križa, Jurjevica

Prvič omenjena v urbarju iz leta 1576, baročno podobo pa je dobila v 18. stoletju. V njej so ene najbolje ohranjenih orgel znanega ljubljanskega mojstra J. J. Eisla iz leta 1722. Na vrhu je slika sv. Cecilije, delo slikarja A. Postla. Poznana je tudi kot božjepotna cerkev. Ob cerkvi je pokopališče.
Kapelice križevega pota, ki vodijo iz Brež do cerkve, krasi poslikava Alojza Čemažarja iz leta 1993.

Božji grob, Jurjevica

predstavlja enega izmed kvalitetnih primerov na Slovenskem, ko se pri nas gradijo vse do jožefinskih reform leta 1783. Kapele božjih grobov so posnetki arhitekture božjega groba v Jeruzalemu, kakor so jo frančiškani v začetku 17. stol. posredovali zahodnemu svetu, z natančnim opisom in merami.

Grob Maležičevih

P. c. Sv. Trojice, Hrovača

Stara lokacija cerkve, sprva posvečena sv. Jakobu. V času francoske okupacije se je zahtevalo, da se pokopališča oddaljijo od farnih cerkva ali večjih naselij. Leta 1812 je ob cerkvi že pokopališče. Pomembni nagrobni spomeniki, npr. grob Maležičevih, spomenik delo kiparja F. Goršeta iz leta 1935. Cerkev je bila na novo pozidana leta 1909 v neoklasicističnem slogu. Pomembna poslikava notranjosti cerkve iz leta 1912, delo znanega vrhniškega slikarja Simona Ogrina in v Sloveniji edini primerek orgel celjanskega orglarskega mojstra Antona Scholza iz leta 1782. Iz ž. c. sv. Štefana so bile prenesene leta 1874.

Kelih iz leta 1507

P. c. sv. Lenarta, Nemška vas

Omemba vasi že leta 1291. Bogata bogoslužna oprema cerkve, kot npr. kelih iz leta 1507, izpričuje staro lokaliteto cerkve. Na novo zidana 1863, ohranjeni prezbiterij iz 17. stoletja služi kot zakristija. V notranjosti pomemben janzenistični križev pot, kar je na Slovenskem danes prava redkost. Postaje so naslikane po svetopisemsko izpričanih dogodkih, poudarek pa je zlasti na velikem številu oseb v prizorih. Delo slikarja Janeza Potočnika iz leta 1791.

Cerkev sv. Petra apostola, Prigorica

P. c. sv. Petra apostola, Prigorica

V osnovi baročna stavba, prezidana leta 1855. Bogata notranja oprema, glavni oltar je naslikan na steno in je kompozicijsko vezan z oltarno podobo, delo P. Kunla, 1855. Kropilni kamen z letnico 1705. Ob cerkvi je opuščeno pokopališče, na njem grob Ignacija Merharja (1856-1944), ustanovitelja gasilskih društev in začetnika slovenskega poveljevalnega jezika v gasilstvu.

Grajska cerkev sv. Jurija, Ortnek Cerkev sv. Jožefa, Velike Poljane

Ortnek, grajska cerkev sv. Jurija

Kraj razvalin starega gradu, ki so ga v 13. stoletju zgradili Ortenburžani, sameva in počasi propada cerkev, ki je bila zgrajena v 17. stoletju. Ne samo njena arhitektura, ampak tudi sočasna bogata oprema cerkve je nekdaj sodila v kvalitetni vrh rezbarstva tega časa. Usoda je bila naklonjena. Zdaj so oltarji uspešno restavrirani, oltarno sliko Sv Jurija, pomembno delo novomeškega slikarja mojstra HGG (Hans Georg Geigerfelder), pa občudujemo v Narodni galeriji v Ljubljani.

Pot ogledov ribniških cerkva naj vas vodi tudi do turistične točke in do cerkve sv. Ane, nekdanje taborske cerkve. Na drugi strani doline pa na hrib nad Sajevcem do c. sv. Frančiška iz leta 1721. Obiščite tudi Dolenjo vas z župno c. sv. Roka, dograjeno 1820. Sprehodite se mimo novega pokopališča do kapele sv. Marjete, ki je nekdanji prezbiterij srednjeveško zasnovane cerkve. Ob začetku ali na koncu vašega popotovanja si oglejte poleg pokopališke cerkve na Velikih Poljanah tudi župno c. sv. Jožefa, zgrajeno leta 1900. Obiščite tudi Sv. Gregor, rojstni kraj dr. Janeza Evangelista Kreka, in si oglejte zanimivo župno cerkev sv. Gregorja (Veliki papež). Vsekakor pa ne pozabite na ogled cerkve pri Novi Štifti, ki je nadvse pomembna za razvoj sakralne arhitekture na Slovenskem, danes pa sodi v upravno območje občine Sodražica.