Ena najstarejših in najbolj razširjenih domačih obrti na Slovenskem je izdelovanje suhe robe. V obsežnih gozdovih je bilo zanjo vedno dovolj surovin in še danes rezbari lesene predmete kakšnih 100 domačinov. Najstarejši zapisi o suhi robi izvirajo iz 14. stoletja, v 15. pa je Friderik III. prebivalcem Ribniške in Kočevske doline podelil pravico, da prodajajo suho robo in lončevino po vsej Avstro-Ogrski. Zato so Ribničani krošnjarili tudi v oddaljenih krajih. Iz Kolpske doline so krošnjarili "vurmoharji", popravljalci ur.

Starodavna obrt je tudi klekljanje, ki se je začelo v Idriji pred več kot 300 leti; že od 18. stoletja naprej so bile čipke zelo iskane zaradi odlične kakovosti in izvirnih vzorcev. 1876 so ustanovili čipkarsko šolo, da bi ohranili tradicijo klekljanja, in šola še vedno deluje. V muzeju v gradu Gewerkenegg so razstavljene stare čipke in novi izdelki, vsako leto avgusta pa prirejajo čipkarski festival in tekmovanje na Trgu svetega Ahacija.