Edinstven mlin - Jezero skrivnosti - Najkrajša slovenska reka - Podzemlje bergmandelca - Lepota čipk - Laufarska tradicija - Partizanska bolnišnica

Od Logatca do Cerknega, od ponorov Hotenjke do soteske Pasice čudeži narave ter dosežki človekove ustvarjalnosti, iznajdljivosti, znanja in vztrajnosti izzivajo radovednost. Tako kot tanka čipkarska nit oriše vzorec, pot dediščine zavija v spomine doživetja, ki nas lahko z novimi spoznanji napolnijo v enem dnevu, a nas bodo zaradi svoje nenavadnosti zagotovo vabila k večkratnim odkrivanjem.

Z avtoceste Ljubljana-Koper zapeljemo proti Logatcu in se na poti v Idrijo ustavimo v vasi Hotedršica, ki slovi po okoliških ponorih Žejskega potoka in Hotenjke. Na enem izmed ponorov Hotenjke je Tomažinov mlin, ki ima mlinsko kolo nameščeno nad ponorom in je eden redkih tovrstnih v Evropi.
Po malici nas pot vodi naprej skozi sotesko potoka Zale do reke Idrijce in Krajinskega parka Zgornja Idrijca. Na kraškem delu parka je pod skoraj navpično steno skrito Divje jezero, iz katerega ob močnih padavinah bruhajo ogromne količine vode. Iz jezera teče v Idrijco najkrajša slovenska, le petinpetdeset metrov dolga reka Jezernica.
Po lokalni cesti ob Belci se zapeljemo do dolinskih kamnitih zapornic, imenovanih klavže. Ponekod jih imenujejo slovenske piramide - tako zaradi izgleda kot zaradi njihovega izjemnega pomena za slovensko tehniško dediščino. Zapornice so nekoč služile za zajezitev voda in splavljanje lesa za potrebe rudnika.
Ob reki Idrijci prispemo v Idrijo, najstarejše slovensko rudarsko mesto in drugo največje najdišče samorodnega živega srebra na svetu. Na mestu, kjer so že konec 15. stoletja odkrili to nenavadno rudo, danes stoji cerkev sv. Trojice.
Po pravem idrijskem kosilu, v katerem ne smejo manjkati idrijski žlikrofi, nas bodo z vsemi skrivnostmi idrijskega rudarstva seznanili v gradu Gewerkenegg(1), kjer je nekdaj delovala uprava rudnika, danes pa je to točka, s katere nas napotijo do prave rudarske hiše in znamenitega Antonijevega rova(2) iz leta 1500. Pravljičnost podzemlja pričarajo škrati - bergmandlci. V gradu Gewerkenegg so poleg rudarske zbirke razstavljene tudi druge idrijske dragocenosti. Še posebej navdušuje zbirka čipkarstva, s katerim so se ukvarjala in se še ukvarjajo idrijska dekleta in žene. V gradu so na ogled njihove mojstrovine.
Iz Idrije se odpravimo v središče nenavadne cerkljanske pokrajine - v Cerkno. V mestu si ogledamo mestni muzej(3) in cerkev sv. Ane, ki jo je zasnoval Gregor Maček, v njej pa zbujata občudovanje sliki Fortunata Berganta. Ogled mesta, ki na poseben način zaživi v pustnem času s svojimi laufarji, zaključimo z ogledom soteske Pasica. Tu bomo odkrili nenavadnost Partizanske bolnišnice Franja(4), ki velja za enega najlepših spomenikov druge svetovne vojne na Slovenskem. Po končanem ogledu si lahko ogledamo še staro Čufarjevo domačijo. Zvečer se vrnemo v Cerkno na domačo cerkljansko večerjo.

Želite še več?
- Kjer so živeli pastirci
- Kjer so čarovnice naravo začarale