Najdaljši lipov drevored v Sloveniji - Cerkev z legendo - Tiskarna medvojnega slovenstva - Zgodbe z lanenih polj in pastirskih poljan - Snežnobele skrivnosti podzemlja

Od krajev, ki so jih neštetokrat prevozili nekdanji furmani, do vasic, ki so s svojim življenjem navdihovale znamenitega slovenskega pripovednika Franceta Bevka, vodi pot spominov na cesarske čase, pot doživetij drugod že pozabljenega lanenega semena, pot razgledov in domačih dobrot.

Z avtoceste Ljubljana-Koper zapeljemo proti Logatcu, do katerega vodijo smerokazi. Na severnem robu logaškega polja raste ob cesti najdaljši dvovrstni lipov drevored v Sloveniji, imenovan Drevored Napoleonove lipe. Dolg je skoraj dva kilometra. V mestu spominja na logaško gospodo renesančna graščina, ki je nastala okoli leta 1600, na čase furmanstva pa mogočne hiše, med katerimi je posebej privlačna gostilniška hiša pri Ipavcu, v kateri je prespal tudi cesar Franc Jožef. Obiščemo lahko tudi Vojni muzej (1).
Iz Logatca vodi pot mimo Petkovca in Rovt do Vrha sv. Treh Kraljev. Gotsko romarsko cerkev sv. Treh Kraljev(2) so želeli zgraditi nižjo, kot je danes, pa se je, kot pravi legenda, čez noč ves material znašel na vrhu, od koder je čudovit razgled na vse strani neba.
Komur so všeč panoramski razgledi na Julijce in Idrijsko-Cerkljansko hribovje, lahko nadaljuje pot v Idrijo preko Medvedjega Brda po stari deželni cesti, po kateri so pred stoletji tovorili na Vrhniko živo srebro. V nasprotnem primeru se čez Medvedje Brdo in Godovič vrnemo na cesto Ljubljana-Idrija. V Spodnji Idriji se po Kanomeljski cesti odpeljemo proti Vojskemu in po tridesetih minutah vožnje prispemo pod rob Vojskarske planote, kjer se v zavetju visokih dreves že od leta 1944 skriva Partizanska tiskarna Slovenija(3). Tehnično odlično opremljena tiskarna je avtentično ohranjen spomenik NOB na Slovenskem. Po ogledu obiščemo Vojsko in se na eni izmed turističnih kmetij okrepčamo z domačo hrano.
Po kosilu se odpravimo na drugi breg reke Idrijce, v vasico Ledine, ki še živi s starodavnimi kmečkimi opravili. Tu se, če vas obiščemo ob pravem času, še lahko zagledamo v cvetoče laneno polje ali opazujemo domačine pri tradicionalni izdelavi platna. Kraj leži med hribovskimi planotami, čez katere vodi Slovenska planinska pot. Privoščimo si sprehod po naravi, nato pa se ustavimo na turistični kmetiji Pr' Jureč, kjer nam bodo med drugim pokazali zbirko starih kmečkih strojev in naprav.
Ogled Cerkljanskega začnemo z razgledne ceste mimo ali skozi vasi Trebenče, Poče in Gorje. Zavijemo lahko v vas Ravne pri Cerknem, kjer s svojim nenavadnim snežnobelim aragonitnim okrasjem in še posebej s svetovno znanimi aragonitnimi ježki preseneča Ravenska jama (trenutno zaprta za obiskovalce).
Čez pobočje 1300 metrov visoke Kojce prispemo v vas Zakojca z lepo urejeno rojstno hišo pisatelja Franceta Bevka(4), avtorja obsežnega pripovednega opusa, v katerem so med drugim Kaplan Martin Čedermac in Pastirci. Domačija je lep primer lokalne kmečke arhitekture, v njej pa je na ogled tudi etnološka zbirka.
Na poti proti Cerknemu se ustavimo še v vasi Zakriž. Ogledamo si znamenito cerkev in sušilnico sadja, v kateri je mogoče kupiti sušene dobrote. Na okoliških kmetijah nam prijazno ponudijo v pokušino domače žganje.
Dan zaključimo z večerjo v Cerknem, kjer lahko po želji tudi prenočimo, in se naslednji dan odpravimo novim dogodivščinam naproti.

Želite še več?
- Kjer se čipke s srebrom prepletajo
- Kjer so čarovnice naravo začarale