Ponikalnica Unica - Putickove štirne - Sto obrazov Cerkniškega jezera - Čarovniška Slivnica - Z medvedi zaznamovana Križna jama - Drevoredi Snežnika

Življenje notranjskih kraških polj je že od nekdaj polno legend in pripovedi, s katerimi so si ljudje skušali razložiti nenavadne naravne pojave. Na Slivnici nad Cerknico po ljudskem izročilu domujejo čarovnice. Kdo ve, ali niso prav te začarale sveta, ki mu obličje krojijo ponikalnice in ponori, jame in kapniki ter izjemno bogastvo botaničnih posebnosti.

Avtocesto Ljubljana-Koper zapustimo pri izvozu Logatec in se po lokalni cesti podamo proti Lazam na Planinskem polju, po katerem se v številnih okljukih lenobno vije reka Unica, ki v bližini Laz ponika. Požiralniki pod Stenami so pokriti z železno mrežo, ki preprečuje, da bi se odtok zamašil. Svojevrsten tehniški spomenik domačini v čast izumitelju imenujejo Putickove štirne. V sosednji Jakovici prav nad kalom - zbiralnikom deževnice, stoji ena najmanjših romarskih cerkva na Slovenskem.
Pot nadaljujemo do Cerknice, ki ima zanimivo staro mestno jedro. Podoba mesta je zaznamovana s cerkvijo Marijinega rojstva, ki so jo po turškem požigu na novo postavili in obdali s še danes delno ohranjenim taborskim obzidjem. Za mestom se odpira največje slovensko kraško polje, na katerem nastaja in izginja največje slovensko jezero - presihajoče Cerkniško jezero. Predstavitev življenja kraške posebnosti, ki v vsakem letnem času preseneča z raznolikimi podobami, si lahko ogledamo v muzeju Cerkniškega jezera(1) v Dolenji vasi. Maketa v Jezerskem hramu pojasnjuje nastajanje Cerkniškega jezera in prikazuje delovanje številnih požiralnikov.
Najlepši razgled na jezero in na polje se širi s Slivnice, na katero se lahko povzpnemo peš ali z vozilom. V sušnem obdobju se lahko po polju sprehodimo ali zapeljemo z lojtrnikom. Spomine na odkritja naravnih posebnosti, znane po vsem svetu, lahko podpremo z domačimi dobrotami. Na eni izmed turističnih kmetij v okolici nam bodo prijazno postregli s pristnim kosilom.
Pot, ki vodi pod visoko planoto Bloke, nas pripelje do Križne jame(2). Po suhem vhodnem delu, mimo Medvedjega rova, v katerem počivajo kosti številnih medvedov, se počasi spuščamo do vodnega toka. Po vodnih rovih se popeljemo s čolnom in se ob svetlobi, ki kaže čarobno modrozeleno barvo vode, nagledamo številnih kapniških oblik, ki ponekod rastejo kar iz gladine podzemne reke.
Od Križne jame je le še nekaj kilometrov do Krajinskega parka grad Snežnik(3). Poleg gradu, parkov, dvovrstnih in štirivrstnih lipovih ter kostanjevih drevoredov si lahko ogledamo tudi izvir Malega Obrha, enega izmed sedmih površinskih tokov reke Ljubljanice. Grad, ki je središče parka, je protokolarni objekt Republike Slovenije, odlikujejo pa ga skoraj nedotaknjena oprema in umetnine iz časa zadnjih lastnikov, Schoenburgov.
Za dober zaključek lepega dne, preživetega na poteh dediščine, si privoščimo še večerjo v eni izmed prijaznih gostiln na tem območju.

Želite še več?
- Kjer so čarovnice naravo začarale
- Kjer so nastajale bloške smuči