Skrivno Franjino zavetje - Moško in žensko idrijsko doživetje - Veličastnost naravnih mostov - Pod goro čarovnic - Požiralniki in izviri največjega slovenskega jezera - S čolnom v jamo medvedov - Polharske noči - Domovina najstarejših smučarjev

Od cerkljanskih do snežniških gozdov, od idrijskega podzemlja do bloških planot se radovednemu pogledu razkriva toliko naravnih lepot, da je še najbolj razumne mogoče prepričati, da so bile tod na delu čarovnice s Slivnice. Pot, ki se na zemljevidu zdi le kratek odsek, se mimogrede spremeni v dvodnevno potovanje, vredno vsakega zavoja.

Prvi dan:
Z avtoceste Ljubljana-Koper zavijemo proti Logatcu ter se mimo Idrije podamo proti Cerknemu. Oznake nas pripeljejo do dobro skrite partizanske bolnišnice Franja(1) v soteski Pasica. V petnajstih kočah so na ogled operacijska soba, rentgen, invalidski dom, kuhinja in elektrarna. Tu se je v vojni vihri lahko skrivalo tudi več kot petsto ranjencev. Ogledamo si še staro Čufarjevo domačijo, nato pa si v Cerknem privoščimo malico.
Iz objema gozda se ob bistri Idrijci vrnemo proti Idriji. V mestu in okolici so obnovljene ter za obisk urejene naprave in objekti, ki so bili povezani z rudarstvom: grad Gewerkenegg(2), ki je bil zgrajen za potrebe uprave rudnika in hranjenje živega srebra, rudarska hiša v mestu, jašek Frančiške z muzejem starih rudniških strojev, Kamšt, Antonijev rov(3)... Medtem ko so moški delali v rudnikih, so ženske izdelovale znamenite čipke. Čipkarska tradicija se je ohranila do današnjih dni. Prav tako kot čipko zna vsaka Idrijčanka pripraviti tudi znano in okusno lokalno jed - idrijske žlikrofe.
Iz Idrije se vračamo po cesti proti Planinskemu polju, prek katerega nadaljujemo pot do Rakovega Škocjana. V krajinskem parku nas prevzame življenje potoka Rak, ki v le šest kilometrov dolgi zeleni dolini od Zelških jam do Tkalca jame potuje kar dvema naravnima mostoma.
Dan zaključimo v Cerknici, pod Slivnico, na kateri po ljudskem izročilu prebivajo čarovnice. V okolici si privoščimo večerjo in počitek.

Drugi dan:
Po domačem zajtrku si v Dolenji vasi ogledamo maketo Cerkniškega polja, ki se zlasti ob deževju hitro spremeni v največje slovensko jezero in najznamenitejše presihajoče kraško jezero. Maketa razumljivo razloži kraške pojave, na katere je svet prvi opozoril Janez Vajkard Valvasor, ki mu je proučevanje Cerkniškega jezera prineslo članstvo v Londonskem kraljevem društvu. V muzeju Cerkniškega jezera (4) si lahko ogledamo delovanje številnih požiralnikov, v sušnem obdobju pa se lahko sprehodimo po polju in odkrivamo lepote nenavadnega kraškega sveta. Na eni izmed turističnih kmetij v okolici nam bodo prijazno postregli s pristno malico. Kdor želi, se lahko povzpne na Slivnico, čarovniško goro, od koder je najlepši razgled na Cerkniško polje in na jezero.
Iz Cerknice nadaljujemo pot proti Blokam, v Bloški polici pa zavijemo proti Ložu. Smerokazi nas vodijo do Križne jame(5) z začetnimi suhimi rovi, ki so jih že pred ljudmi odkrili medvedje, ko so iskali prezimovališča. Najlepši del jame je zaokrožen vodni rov, po katerem nas vodnik popelje s čolnom. Tu le svetilka na plovilu odkriva lepote kristalne vode, iz katere rastejo kapniki.
Po podzemnem doživetju in kosilu se odpravimo v le nekaj kilometrov oddaljeni Krajinski park Snežnik z gradom(6), ki se ponaša z izvirno notranjo opremo zadnjih lastnikov in ki ga država Slovenija uporablja v protokolarne namene. Okoliški bukov gozd v septembrskih nočeh še danes zvabi marsikaterega lovca na tradicionalni polšji lov.
Z gradu Snežnik se vračamo mimo Križne jame in nadaljujemo pot na Bloško planoto. Pokrajina je znana po bloških smučeh, ki so jih tukajšnji prebivalci uporabljali za vsakdanje poti in opravke, ko je visok sneg ohromil življenje. O tem, kakšne so bile bloške smuči in kako se je z njimi smučalo, se lahko poučimo v gostilni Slamar v Novi vasi(7), kjer imajo urejeno sobo bloškega smučarja. Na Bloški planoti si privoščimo še večerjo.
Domov se lahko vrnemo po isti poti, lahko pa spoznavanje nenavadnih krajev Slovenije nadaljujemo po drugih poteh dediščine.

Želite še več?
- Kjer so živeli pastirci
- Kjer se čipke s srebrom prepletajo
- Kjer je ljubezen našla zavetje