Hannovo skrivno srce - Začetki slovenske besede - Jama z najstarejšim načrtom - Romarska luč - Dežela suhe robe - Kraj Friderikove romance - Kočevski gozdovi

Od bivališča Turjaške gospode do skrivnega Fridrihštajna se po deželi širijo sledi ljubezni, ki je niso mogla ustaviti nobena pravila. Tod so se grajski v plebejske zaljubljali, možje besede so se jeziku zapisali, ribniški Urban pa je bil sicer po celem svetu znan, a se je od povsod vračal domov, v bližino lip in gozdov. En dan bo komaj dovolj dolg za spoznavanje biserov preteklosti od Turjaka do Ribnice, drugi dan skoraj zagotovo prekratek za doživetja narave, ki objema Kočevje.

Prvi dan:
Iz Ljubljane se odpravimo po cesti čez Lavrico in Pijavo Gorico do Turjaka(1), kjer so na veličastnem renesančnem gradu domovali Turjaški. Od tod se je Andrej Turjaški leta 1593 podal v zmagovito bitko s Turki pri Sisku; tu je Hanno Turjaški skrival svojo ljubezen, katere srce, ovito z rdečo pentljo, počiva v bližnji kapeli; tu je pridigal in se pred preganjalci skrival protestantski prevajalec biblije Jurij Dalmatin.
Le nekaj ovinkov od Turjaka je Rašica, v kateri na mestu nekdanje Trubarjeve domačije(2) stojita Temkov mlin in žaga. V spominski hiši je predstavljeno življenje in delo Primoža Trubarja, utemeljitelja slovenskega slovstva.
Mimo Ponikev s cerkvijo sv. Florijana z zlatimi baročni oltarji iz 17. stoletja se odpravimo na široko kraško Dobrepolje, ki ga poleg potoka Rašica poplavljajo tudi vode, ki privrejo iz podzemnih jam. Med mnogimi dobrepoljskimi jamami je še posebej znana Podpeška jama, za katero je Janez Vajkard Valvasor izdelal prvi načrt kraške jame na Slovenskem. V Zdenski vasi se pri cerkvi sv. Antona(3) začenja največji lipov gaj v Sloveniji, ki je bil nekoč prizorišče živinskih sejmov, danes pa je prijetna turistična točka za počitek v senci stoletnih lip. V vasi je veliko ohranjenih kozolcev - toplarjev, ki dajejo vaški pokrajini značilno podobo. Kozolci so tudi v ostalih naseljih v občini.
Na poti proti Ribnici najprej zavijemo v vas Maršiči, kjer je cerkev sv. Urha(4) iz leta 1450. Med njenimi freskami je še posebej zanimiva "lisica romarica", ki odeta v insignije cerkvenih dostojanstvenikov nosi v malhi ukradeno gos. Od tod se podamo v Novo Štifto, k cerkvi Vnebovzetja Device Marije(5), ki je bila zgrajena zaradi čudežnega prikazovanja luči. Osmerokotno zasnovano svetišče z dvajset metrov visoko kupolo velja za enega pomembnejših slovenskih romarskih krajev.
Suhorobarsko znamenje ob cesti nas opozori, da smo prispeli v Ribnico. Po kosilu v eni izmed domačih gostiln se odpravimo na ogled mesta, katerega zaščitni znak so že od 14. stoletja različni leseni izdelki za vsakdanjo rabo. Vse o izdelovanju suhe robe lahko izvemo v ribniškem gradu(6), kjer je predstavljena tudi druga lokalna obrt, lončarstvo. V mestu je župnijska cerkev sv. Štefana, znana po bogato poslikani notranjščini, zvonikih, prenovljenih po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, in mnogih umetniških delih. V bližnji Miklovi hiši sta galerija umetniških del in knjižnica. Pred ribniškim gradom, ki naj bi stal že v 10. stoletju, je urejen spominski park pomembnih Ribničanov. V Ribnici se je šolal največji slovenski pesnik dr. France Prešeren, ki je bil kot odličen učenec zapisan v Zlate bukve. V bližnji Hrovači si lahko ogledamo prenovljeno domačijo patra Stanislava Škrabca, največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja(7).
Prenočimo v okolici Ribnice ali Kočevja.

Drugi dan:
Dan začnemo s potepanjem po Kočevju, ki leži na okljuku reke Rinže. V Šeškovem domu ima prostore Pokrajinski muzej Kočevje(8). Med mnogimi zbirkami sta tudi zbirka risb Božidarja Jakca in zbirka Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Iz mesta se peš odpravimo na Stojno. Na vzpetini nad mestom je nekoč stal grad Fridrihštajn, na katerem se je Friderik II. Celjski skrival s svojo prepovedano drugo ženo Veroniko Deseniško. Pogled z vrha nam odkrije vse lepote Kočevske.
Po kosilu preživimo popoldan v nekoč za javnost zaprtem delu Kočevske Reke. Tam raste najdebelejši navadni oreh v Sloveniji, njegov obseg je kar 434 centimetrov. Lahko se odpravimo proti Koprivniku, ki leži na obrobju Kočevskega roga. Sprehod po neokrnjeni naravi ali potep po označenih pešpoteh in ob zanesljivem vodstvu lokalnih vodnikov skozi kočevske gozdove(9) nas napolni z novimi močmi - za vrnitev domov ali za osvajanje še drugih smeri po poteh dediščine.
Za prijeten zaključek dneva si privoščimo domačo večerjo.

Želite še več?
- Kjer Peter Klepec nabira moči