Snežnobele skrivnosti podzemlja - Sto obrazov Cerkniškega jezera - Tradicije suhe robe - Mesto med pragozdovi

Tako kot je sprva reven in šibak, potem pa pravljično močan Peter Klepec prispodoba moči, ki se skriva v vsakem izmed nas, lahko kraji od Kočevskega do Kostela, od Ribnice do Osilnice radovednemu obiskovalcu predstavljajo vse, kar si utrujen od mestnih doživetij vsakdana želi najti v naravi in tradiciji, v svojevrstni drugačnosti. Kratke počitnice, preživete po poteh dediščine, izpolnijo vse želje ...

Prvi dan:
Iz Ljubljane nas pot vodi mimo Škofje Loke v Cerkno. Ogled Cerkljanskega začnemo z razgledne ceste mimo ali skozi vasi Trebenče, Poče in Gorje. Zavijemo lahko v vas Ravne pri Cerknem, kjer s svojim nenavadnim snežnobelim aragonitnim okrasjem in še posebej s svetovno znanimi aragonitnimi ježki preseneča Ravenska jama (trenutno zaprta).
Mimo pobočja 1300 metrov visoke Kojce prispemo v vas Zakojca z lepo urejeno rojstno hišo pisatelja Franceta Bevka(1), avtorja obsežnega pripovednega opusa, v katerem so tudi Kaplan Martin Čedermac in Pastirci. Domačija je lep primer lokalne kmečke arhitekture, v njej pa je na ogled tudi etnološka zbirka. V vasi se lahko na domačiji Pri Flandru okrepčamo s popotniško malico.
Na poti proti Cerknemu se ustavimo še v vasi Zakriž. Ogledamo si znamenito cerkev in sušilnico sadja, v kateri je mogoče kupiti sušene dobrote. Na okoliških kmetijah v pokušino prijazno ponudijo domače žganje.
V Cerknem si ogledamo mestni muzej(2) in cerkev sv. Ane, ki jo je zasnoval Gregor Maček, v njej pa zbujata občudovanje sliki Fortunata Berganta. Ogled mesta, ki na poseben način zaživi v pustnem času s svojimi laufarji, zaključimo z domačim kosilom. Po kosilu se sprehodimo po pešpoteh v okolici Cerknega, nato pa se odpravimo v sotesko Pasica, kjer bomo odkrili nenavadnost Partizanske bolnišnice Franja(3), enega najlepših spomenikov druge svetovne vojne na Slovenskem. V petnajstih kočah so na ogled operacijska soba, rentgen, invalidski dom, kuhinja in elektrarna. Tu se je v vojni vihri lahko skrivalo tudi več kot petsto ranjencev. Ob odhodu si lahko ogledamo še staro Čufarjevo kmetijo.
Dan zaključimo z večerjo in prenočimo v Cerknem ali v Idriji.

Drugi dan:
Iz Idrije nas pot vodi v Cerknico, ki ima zanimivo staro mestno jedro. Podoba mesta je zaznamovana s cerkvijo Marijinega rojstva, ki so jo po turškem požigu na novo postavili in obdali s še danes delno ohranjenim taborskim obzidjem. Za mestom se odpira največje slovensko kraško polje, na katerem nastaja in izginja največje slovensko jezero - presihajoče Cerkniško jezero(4). V okolici Cerknice si privoščimo kosilo.
Na poti v Ribnico se pri vasi Žlebič usmerimo v Rašico, kjer je na mestu nekdanje Trubarjeve domačije(5) Temkov mlin z urejeno spominsko zbirko Primoža Trubarja, pisca prve slovenske tiskane knjige. Že tu lahko začnemo s krožno Kulturno pešpotjo Trubar-Levstik-Stritar, ki vodi do rojstnih hiš velikih slovenskih mož.
Dan zaključimo v Ribnici, deželi suhe robe. Leseni izdelki za vsakdanjo rabo so zaščitni znak Ribnice z okolico že od 14. stoletja. Tu si lahko ogledamo suhorobarsko in lončarsko delavnico, z obema obrtema pa se, poleg ostale ribniške zgodovine, lahko seznanimo tudi v muzeju v ribniškem gradu(6). Pred gradom je spominski park pomembnih Ribničanov (J. Gallus, S. Škrabec, P. Kozler, I. Prijatelj, J. Evangelist Krek in drugi). V mestu je župnijska cerkev sv. Štefana, znana po bogato poslikani notranjščini in mnogih umetniških delih. Zvonika sta prenovljena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika. V bližnji Miklovi hiši sta galerija umetniških del in knjižnica. Obiščemo lahko še Škrabčevo domačijo(7) v Hrovači, posvečeno znanemu slovenskemu jezikoslovcu.
V okolici Ribnice ali Kočevja nas čakata večerja in počitek.

Tretji dan:
Dopoldan preživimo v Kočevju. V mestu je ogleda vreden Pokrajinski muzej Kočevje v Šeškovem domu(8). Med stalnimi zbirkami sta tudi zbirka risb Božidarja Jakca in zbirka Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. Namesto za spoznavanje mesta se lahko odločimo za vzpon na Stojno, kjer je nekoč stal grad Fridrihštajn. Tam se je Friderik II. Celjski skrival s svojo prepovedano drugo ženo Veroniko Deseniško. Razgled z vrha po Kočevski nam pove, zakaj sta za svoja srečanja izbrala prav ta kraj. V bližini si privoščimo kočevsko kosilo.
Popoldan lahko preživimo v nekoč za javnost zaprti Kočevski Reki. Tam raste najdebelejši navadni oreh v Sloveniji z obsegom 434 centimetrov. Kočevski gozdovi ponujajo tudi vrsto lažjih in težjih pohodniških poti, kot sta Roška pešpot ali Gozdna učna pot. Kdor želi v Kočevju dalj časa nabirati moči, si lahko čas popestri z ribolovom v Rudniškem jezeru in na reki Rinži, s kopanjem, fotolovom, kolesarjenjem, jahanjem ...

Želite še več?
- Kjer je ljubezen našla zavetje