Jama, ki je zdaj požiralnik, zdaj bruhalnik - Največji lipov gaj - Domačije velikanov slovenske besede - Lisica romarica - Dolina Čabranke

Od presenečenj polnega kraškega Dobrepolja do nenavadnosti doline ob Čabranki se vrstijo izzivalni pojavi narave, zelena doživetja nekdanjih pašnikov, opojnost številnih lip in blagodejnost krajev, na katerih so prednamci postavili številna svetišča. Nič čudnega, da se je prav tod porajala slovenska beseda in da so prav tu nastale nekatere najznamenitejše slovenske legende.

Prvi dan:
Iz Ljubljane se odpravimo po stari cesti čez Škofljico in Pijavo Gorico do Rašice, kjer je odcep za Dobrepolje. Dobrepolje je tipično kraško polje, ki lahko le ob največjih padavinah postane jezero, na njem pa najdemo mnogo zanimivih kraških pojavov. Najbolj zanimiva je Podpeška jama, iz katere ob poplavah bruha voda. Jama, ki je prva v slovenski zgodovini, že z Valvazorjem, dobila svoj načrt, je enkrat požiralnik, drugič bruhalnik. Na bližnji Zdenski rebri je Svetoantonska jama, poimenovana po cerkvi sv. Antona(1), v katero so se v nemirnih časih ljudje zatekli pred sovražnikom. V Ponikvah si ogledamo še cerkev sv. Florijana. V Zdenski vasi je veliko ohranjenih kozolcev - toplarjev, ki dajejo vaški pokrajini značilno podobo. Kozolci so tudi v ostalih naseljih v občini. Svojevrstna dobrepoljska posebnost je lipov gaj, ki velja za največjega v Sloveniji. Pod krošnjami stoletnih lip so nekoč prirejali sejme, ki jih zdaj znova oživljajo. Spomladi nas vonj lipovega cvetja vabi na malico k lokalnim gostincem.
Iz Dobrepolja se vrnemo do Rašice, kjer je na mestu nekdanje Trubarjeve domačije (2) Temkov mlin z urejeno spominsko zbirko Primoža Trubarja, pisca prve slovenske tiskane knjige. Domačija je ena izmed postaj kulturne pešpoti, ki povezuje še domova Frana Levstika in Josipa Stritarja v bližini Velikih Lašč. Po kosilu v Velikih Laščah nadaljujemo pot proti Ortneku, kjer zavijemo proti Maršičem. Tam stoji znamenita cerkev sv. Urha(3) s freskami, med katerimi je še posebej zanimiva "lisica romarica", ki odeta v insignije cerkvenih dostojanstvenikov nosi v malhi ukradeno gos. Po ogledu se vrnemo na cesto proti Sodražici, pred katero zavijemo k cerkvi Vnebovzetja Device Marije pri Novi Štifti(4). Romarska baročna cerkev pritegne pozornost z osmerokotno zasnovo, arkadnim hodnikom okoli cerkve, visoko kupolo nad ladjo in z vencem kapel v notranjosti. Pri cerkvi raste skupina lip, izmed katerih je največja visoka petindvajset metrov in ima obseg 815 centimetrov.
V Sodražici krenemo proti suhi kraški dolini Loški potok. Središče zelene doline je naselje Hrib-Loški Potok, ki deli dolino na dva dela. Pokrajina je čudovit mozaik nizko ležečih njiv, višjih senožeti in pašnikov ter gozdov. Do Osilnice pridemo preko Hrvaške: iz Loškega Potoka zavijemo proti kraju Trava in na mednarodnem mejnemu prehodu Podplanina prestopimo na Hrvaško. Pot nadaljujemo do Čabra, nato pa mejo ponovno prestopimo v Zamostu, ki je le streljaj od Osilnice.

Drugi dan:
Dopoldne obiščemo štiri od sedmih cerkva v deželi Petra Klepca(5). Ob Čabranki navzgor prispemo do cerkev v Žurgah in Papežih, nato obiščemo cerkev v Čačičih, v Osilnici pa vstopimo v največjo - v cerkev sv. Petra in Pavla. Če nam čas dopušča, se lahko pred kosilom sprehodimo po čudoviti naravi, ali pa se predamo vodnim užitkom reke Kolpe.
Po kosilu nas pot vodi do cerkve sv. Egidija v Ribjeku, naprej do sv. Vida v Bosljivi Loki ter na koncu do cerkve sv. Ane na okljuku reke Kolpe. Nad vasjo Fara si ogledamo slap Nežica, nato pa nadaljujemo pot proti Kostelu.
Kostelska grajska pešpot nas pripelje na grad Kostel(6). Preostanek dneva nam polepša počitek ob Kolpi ali katera izmed številnih rekreativnih možnosti, ki jih ponuja okolica.
V vasi Brsnik se okrepčamo z domačo večerjo, nato pa se odpeljemo naprej ob reki Kolpi proti Žagi oziroma Staremu trgu, kjer nas čaka zaslužen počitek.

Tretji dan:
Dan začnemo v Starem trgu ob Kolpi, kjer si ogledamo naselje in barokirizirano cerkev sv. Jožefa. Pot nadaljujemo proti Črnomlju, od tam pa v Metliko.
Le slabe tri kilometre od Metlike so Tri fare v Rosalnicah(7) s tremi gotskimi romarskimi cerkvami iz 15. stoletja.
Čez Gorjance se odpravimo mimo Novega mesta do Škocjana, kjer se cesta odcepi proti Stopnemu(8). Po stari romarski pešpoti se povzpnemo do Marijine cerkve s poslikavo Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja.
Skozi Mokronog prispemo do Šentruperta s cerkvijo sv. Ruperta(9), ki je ena najlepših slovenskih gotskih cerkva.
Iz Šentruperta gremo v Mirensko dolino in naprej proti Trebnjemu, še prej pa zavijemo na Veselo goro(10). Tu so v 18. stoletju zgradili romarsko cerkev sv. Frančiška Ksaverija. V njej lahko občudujemo slikarska dela Fortunata Berganta, Valentina Metzingerja in Ivana Tuška.
V Trebnjem si ogledamo bližnjo poznogotsko Marijino cerkev z oltarno sliko Matevža Langusa. Pred cerkvijo stoji spomenik slavnemu misionarju in škofu Frideriku Baragi, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci. Če nam čas dopušča, se podamo od trebanjskega gradu po Baragovi pešpoti do rojstne hiše tega misionarja v Knežji vasi in se čez Dobrnič vrnemo v Trebnje. Nato se usmerimo proti Čatežu. Prispemo do dvostolpne cerkve Marije Božje na Zaplazu(11), ene izmed znamenitih dolenjskih romarskih točk. V njeni bližini je studenec, katerega vode naj bi imele zdravilno moč - pomagale naj bi pri boleznih oči.
Po napornem dnevu sklenemo potovanje v eni izmed okoliških gostiln.

Želite še več?
- Kjer Peter Klepec nabira moči
- Kjer je ljubezen našla zavetje