Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

KRAJINSKI PARK LAHINJA


ARHEOLOŠKA DEDIŠČINA

nazaj















Krajinski park Lahinja je krajina z bogatimi in pomembnimi arheološkimi najdišči. Najstarejši prebivalci svojega poselitvenega prostora niso izbrali po naključju. Naravni viri, tekoča voda in rodovitna zemlja, kakor tudi močvirja, so nudili ugodno osnovo, ki je praviloma značilna za začetek poselitve prvih poljedelcev v Beli krajini. Dokaze za sestavo vegetacije in njeno spreminjanje skozi tisočletja ter za prisotnost zgodnjih poljedelcev najdemo v analizi peloda iz naravnega spomenika Mlake.

Arheološko najdišče Okljuk in Arheološko najdišče Draga pri Pustem Gradcu oblikujeta eno od najpomembnejših neolitskih (mlajšekamenodobnih) in bakrenodobnih naselbin v Sloveniji. Naselbina se je razprostirala tako na polotoku v okljuku reke Lahinje kot tudi na območju vasi. Tu še ni bilo sistematičnih arheoloških izkopavanj. Predmeti, najdeni pri oranju, arheoloških nadzorih in sistematičnih arheoloških pregledih, pa kažejo, da je v 5. in 4. tisočletja ter v prvi polovici 3. tisočletja pr. n. št. na terasah nad bregovi reke Lahinje stala stalna naselbina poljedelcev in živinorejcev lengyelske in lasinjske kulture. O njihovem življenju in kulturi govorijo številni drobni predmeti: glajene kamnite sekire, orodja iz kremena, deli kamnitih žrmelj, glinene uteži za statve, vijčki, potrebni pri predenju, črepinje in nekaj celih lončenih posodic ter zajemalke. V bakreni dobi so se novi zametki poselitve pojavili tudi v bližini vasi Šipek in nad Nerajskim poljem, in predstavljajo razširitev poselitve iz velike naselbine pri Pustem Gradcu.

Po 3. tisočletju pr. n. št. se je poselitev zgoraj navedenih najdišč zaključila. Lokacija naselbine na Okljuku pri Pustem Gradcu pa se je ohranila kot pomembno simbolično središče območja. O tem pričajo najdbe bronastodobne in železnodobne keramike v strugi reke Lahinja ter najdbe bronastodobnih suličnih osti in masivne bronaste zapestnice.

S simboličnim središčem na Okljuku kot lahko povežemo tudi starejšeželeznodobno gomilno grobišče na nekoliko dvignjenem prostoru pod vasjo Veliki Nerajec. Tu so takratni prebivalci nasuli vsaj sedem velikih zemljenih gomil. Imele so okrogel ali ovalen tloris, v premeru so merile do 20 metrov, visoke pa so bile največ 3 metre.

Večino gomil je v začetku 20. stoletja prekopal starinokop Jernej Pečnik. V njih najdene lončene posode, bronast, železen, steklen in jantaren nakit ter železno orožje pa je prodal Naravoslovnemu muzeju na Dunaju. V posamezni gomili je bilo po nekaj žganih in skeletnih grobov, le v največji gomili jih je bilo okoli 60. Danes lahko v zaraščajočem se steljniku opazimo le še dve gomili, na bližnji njivi pa eno samo.

Prostor Krajinskega parka Lahinja je poseljen tudi v rimski dobi. Takrat se je tu razvila razpršena podeželska poselitev, sestavljena iz manjših vasi ali domačij s pripadajočimi grobišči. Eno od njih so domačini izorali na njivah pri vasi Šipek. Našli so več drobnih najdb: lončene posode, bronaste obročke in zapestnice, ki so na žalost izgubljene. Drugo grobišče je bilo odkrito in izkopano leta 2000 na pogozdenem grebenu Gradinje pri vasi Mali Nerajec. Najdenih je bilo šest žarnih grobov iz 1. in 2. stoletju. V lončenih posodah (žarah) so bile shranjene človeške kosti, bronast nakit in železna orodja, sežgane pri kremiranju pokojnika. Naselbina, povezana z grobiščem, zaenkrat še ni bila odkrita.


 

 

nazaj