Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

KRAJINSKI PARK LAHINJA


CERKEV VSEH SVETNIKOV

nazaj







Cerkev Vseh svetnikov stoji sredi pokopališča na vrhu rečnega polotoka in je značilen primer sakralne arhitekture v jugovzhodnem delu Bele krajine. Skupini podružničnih cerkva na tem območju ob Kolpi so skupni zvoniki z odprtimi linami (zvonice), ki se dvigujejo nad vhodno fasado. Tak motiv je značilen za sakralno dediščino Primorja, tudi Kočevskega, v Beli krajini pa ga lahko pojasnimo z umetnostno odprtostjo dežele proti morju, zlasti Kvarnerju in Istri.

Pri podrobnejšem ogledu cerkvene zunanjščine opazimo, da je njen najstarejši del podolžna pravokotna ladja, k njeni vzhodni stranici je prislonjen mlajši triosminsko zaključen prezbiterij, k vhodni fasadi pa je bila prislonjena odprta lopa. Fasade so členjene z dekorativno poslikavo: na svetli podlagi žarijo v krog vrisane opečno rdeče zvezde, na južni steni ladje vihra bandero, vogali pa so poudarjeni z naslikanimi ogelniki. Line na zvoniku so obrobljene z navpičnimi in vodoravnimi pasovi, ki jih dopolnjujejo rastlinski motivi. Beli in opečno rdeči barvni toni oblikujejo zanimiv medsebojni kontrast, sočasno pa tudi velik dekorativni učinek, ki je blizu ljudskemu duhu in njegovemu umetniškemu izražanju.

Dekorativno poslikavo najdemo tudi v cerkveni notranjščini. Toda tu se z opečno rdečo pojavlja še siva barva, poleg motivov zvezd, pri katerih se izmenjujeta siv in rdeč krak, nastopa tudi v krog vrisan križ, na slavoločni odprtini se enakomerno izmenjujejo sivi in rdeči kvadrati, ki poudarjajo polkrožen lok, v prezbiteriju pa je vidna shematično izrisana cerkvica in ob njej moška figura, katere geste razodevajo prešerno veselje.

Glavni in edini oltar iz leta 1894 je delo podobarja Jerneja Jereba iz Metlike, njegov lesen oltarni nastavek pa kaže značilne novorenesančne stilne elemente. Latinski napis, vklesan v velik kamnit portal, pove, da je dal cerkev leta 1638 pozidati plemeniti gospod Matija Plasman, v omet vtisnjena dlan na severni steni prezbiterija pa je svojevrsten podpis neznanega graditelja, ki je opravil naročeno delo.



 

nazaj