Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

KRAJINSKI PARK LAHINJA


KRAŠKI POJAVI

nazaj















Območje parka sooblikujejo številni kraški pojavi: ugrez, kraška kotanja, kraške jame, izviri, goli kras, naravni kamniti most…

Kraška jama Djud (Zjot) je značilna ponorna vodoravna kraška jama v dveh etažah na nivoju kraške talne vode v zaledju izvira Stepanjec. V jami ponikne manjši potok, ki se le ob visokih vodostajih pojavlja na ravnici pred jamo. Jamski rovi so razviti v dveh vodoravnih nivojih, ki jih je oblikovala voda ob različnih vodostajih. Vhod v jamo je široko zevajoč (kar pove že ime) in spodmolast. Nadaljuje se v nizek rov, ki vodi v manjšo kapniško dvorano z jezerom. Dvorana je prostorna, z raznovrstnimi sigastimi tvorbami, tla pa so prekrita z naplavino ilovice. V končnem delu se zaključi z vodnim rovom, ki se usmerja proti izviru Stepanjec. V jami lahko opazujemo kar nekaj značilnih jamski živali. V vhodnem delu se oprijemljejo zasigane stene dolgonoge suhe južine iz rodu Opilio, jamske kobilice ( Troglophilos cavicola) in netopir mali podkovnjak (Rhynolophus hipposideros). V sami jami so bogate populacije jamskih kozic (Troglocaris sp.), postranic (Niphargus sp.) in troglobiontskih polžev. Presenečata tudi endemni vrsti belokranjskega krasa: jamski ježek (Monolistra bolei) in jamski cevkar (Marifugija cavatica). Posebno pozornost ob obisku si zasluži komaj opazna kraška kotanja, ki jo sooblikujejo občasni izviri, v terenu skrita struga potoka in ponori pred vhodom v jamo. Pred samim vhodom v jamo je manjši naravni kamniti most, simbolični vzorec izjemne kraške oblike ustvarjene tudi v Beli krajini.

Ugrez Glušenka je ugrez, ki sega do nivoja kraške talne vode. Domačini uporabljajo ime udorna vrtača Glušenka. Leži sredi polja v zaledju izvira Stepanjec, v bližini jame Djud. Ugrez je nastal nad aktivnim jamskim rovom. Na robu vrtače s strmim obodom lahko med skalnimi stenami opazujemo 8 metrov globoko dno, ki je v stiku s podzemsko vodo. Vodni nivo tekom leta vidno niha. Domačini pomnijo, kako se je ob neki visoki povodnji voda razlila po polju in tekla vse do Lahinje.

Kraška jama Pečina. Na zunanji strani okljuka Lahinje pri Pustem Gradcu se v strmem skalnem pobočju na nivoju vodne gladine reke odpira spodmol - izvirna jama Pečina. Zaključuje se z ozkim sifonom. Ljudsko izročilo pove, da je v to jamo sam hudič skril ukradeni zvon iz zvonika cerkvice Vseh svetnikov na okljuku. Nekateri povedo, da se iz podzemnih globin še danes občasno sliši zvonjenje.

Pečina pri mlinu je druga manjša jama v bregu reke v bližini jezu Klepčevega mlina v Pustem Gradcu. Jama je vodoravna, nastala pa je ob tektonski razpoki. Zanimivo je izročilo, ki pove, da je jama nekoč vodila vse do slab kilometer oddaljenega Metinega gradu v Brdarcih in je bila odrešujoča za prebivalce Pustega Gradca v času turških vpadov, ko so bežali z gradu na okljuku (ime kraja Pusti Gradec - beži, pusti grad!).


 

nazaj