Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

KRAJINSKI PARK LAHINJA


LUGI IN VLAŽNI TRAVNIKI

nazaj













Posebnost povirnega območja Lahinje so biotsko raznovrstni poplavni travniki, trstišča, nizko barje, loke in logi (tu imenovani lugi). Prav ti predeli so zaradi prisotnosti redkih in ogroženih vrst posebej zavarovani kot naravni rezervat.

Mlaka. Manjši močvirni biotop je nastal v plitvi glineni depresiji na dolomitni osnovi. Zastajanje vode v kadunji je pogojevalo nastanek pestrega močvirnega biotopa.
Mlako napaja voda z okoliškega pobočja, zato vodni nivo tekom leta močno niha. Zastajanje vode v depresiji omogoča ugodne habitatne razmere številnim vlagoljubnim vrstam. Najugodnejše so razmere za šaše, ki jim pravijo domačini kisla trava in je živina ne mara. To so travam podobne rastline. Prepoznamo jih po trirobem, vedno polnem in enotnem steblu na katerem so hkrati moški in ženski cvetovi. Najpogostejši so rumeni (Carex flava), ostri (Carex gracilis) in kljunasti šaš (Carex rostrata). Pogosti spremljevalec je loček, ki ga prepoznamo po kolenčastem, okroglem ali sploščenem steblu. Najpogostejša sta navadno (Juncus effusus) in bleščečeplodno ločje (Juncus articulatus). Ker te rastline niso zanimive za košnjo, so izjemno zatočišče za kačje pastirje, plazilce in dvoživke. Najpogostejše so žabe: dolgonoga rosnica (Rana dalmatina), sekulja (Rana temporaria), zelena rega (Hyla arborea). V zgodnjih spomladanskih mesecih tu mresti tudi krastača (Bufo bufo), prav tako bomo težko spregledali hribskega urha (Bombina variegata).

Posebnost: Mlaka je eden od potrjenih najjužnejših znanih habitatov želve sklednice (Emys orbicularis). Z malo sreče jo morda boste tudi srečali.

Nerajski lugi - botanična zakladnica. So preplet mokrotnih travnikov z vrbiščem, nizkega barja in vlažnih depresij takoj za skrivnostnim sotočjem Lahinje in Nerajčice pod vasjo Veliki Nerajec. Ob močno zvijugani Lahinji so lugi svojevrstni naravni zadrževalnik vode. Ob visokih vodah se zaradi počasnega odtekanja Lahinje lugi spremenijo v čarobno začasno jezero. Zaradi opuščanja kmetijske rabe luge mestoma že preraščajo vlagoljubne grmovne vrste (vrba, jelša…).

Vse leto vlažna tla, revna s hranili, dopuščajo možnost razvoja le nezahtevnim močvirskim rastlinskim vrstam. Najbolj vlažne predele prerašča šašje in ločje. Sredi poletja ustvarjajo ločja s svojo značilno rumeno zeleno barvo cvetov barvno harmonijo s temneje zelenimi šaši in ozkolistnim muncem (Eriophorum angustipholium), ki cveti od aprila do junija. Travniki z muncem so kmalu po cvetenju videti kakor snežno bele preproge, ki jih ustvarjajo puhaste glavice munca. Le te oblikujejo v nitke spremenjeni listi cvetnega odevala. Zaradi tako nadležnega kosmatega cvetnega odevala in vsebnosti kremenčeve kisline munec ni krmna rastlina, kar potrjuje že njegovo ljudsko ime konjska smrt.

V začetku junija žari osrednji del lugov v zlato rumeni barvi več vrst zlatic (Ranunculus sp.). Takoj za njimi gospoduje na vlažnih travnikih lila cvetoča močvirska kukavica (Orchis palistris), ki tu zraste tudi do 80 cm visoko. Presenetile pa nas bodo tudi druge kukavičevke: majska (Orchis latifolija), mesno rdeča (Orchis incarnata ) in pegasta kukavica (Orchis maculata). Konec junija pa na nekoliko bolj suhih predelih skrivnostno belo zacveti bela prstasta kukavica (Dactyloriza maculata subsp. transsilvanica), spremlja pa jo roza obarvani pilovec (Anacamptis pyramidalis) s piramidasto obliko socvetja. Posebnost lugov je tudi nizko barje, za katerega je značilno, da imajo rastline stik s hranili iz podtalnice, medtem ko so rastline visokega barja odvisne le od hranil padavinske vode. Tu je močno razvita združba navadne rezike (Cladietum marisci). Navadna rezika (Cladium mariscus) zraste tudi do 2 m visoko. Prepoznamo jo po ostrih listih z zakrivljenimi zobci. Pogosto ji delata družbo navadni trst (Phragmites australis) in močvirski osat (Cirsium palustre), v poletnih mesecih pa tudi belo cvetoči poletni veliki zvonček (Leucojum aestivum). Od julija do septembra so vlažni travniki prekriti z modrimi cvetovi močvirskega svišča (Genitiana pneumonanthe). V ljudskem zdravilstvu se vsi deli rastline uporabljajo za zdravljenje pljučnih bolezni. Vlažne in občasno bolj suhe travnike porašča združba modre stožke in bičkov (Junco - Molinetum), prav tu pri tleh se skriva najmanjša praprot pri nas - do 10 cm visok kačji jezik (Ophioglossum vulgatum). Rastlina je prepoznavna po rumenkasto zelenem listu, ki se deli na jalovi in plodni del s skupnim pecljem; plodni del lista nosi na peclju črtalasti klas s trosovniki, trosi so zreli od maja do julija. Iz trosov se razvije podzemna gomoljasta predkal, ki ima moške in ženske spolne organe in živi v sožitju z glivo.

Lahinjski lugi (Belački Lugi). Razvili so se na poplavni ravnici tik za izviri Lahinje pod vasema Belčji Vrh in Knežina. Zaradi večkratnih poplav in obsežnejše depresije so lugi v celoti zamočvirjeni. Osrednji del je zaradi obsežne združbe Phragmitetum comunis neprehoden in pravi raj za močvirske ptice. Tu bomo prav gotovo srečali močvirsko trsnico (Acrocephalus palustris), raco mlakarico (Anas platyrhynchos), vrbjo listnico (Phylloscopus collybita), malega slavca (Luscina megarynchos), z malo sreče pa tudi barvitega in hitrega vodomca (Alcedo athis), ki je v logotipu znaka parka.

Na nekoliko manj vlažnih košenih travnikih so prisotne bela prstasta kukavica (Dactyloriza maculata subsp. transsilvanica), ozkolistni munec (Eriophorum angustifolium), navadni kačji jezik (Ophioglossum vulgatum), šaši (Carex sp.), ločki (Juncus sp.). Posebnost manj vlažnih travnikih so bolj mediteranske vrste, kot sta ilirski meček (Gladiolus illyricus) in vse poletje nežno roza cvetoči francoski šipek (Rosa galica); slednji se je zaradi večkratne letne košnje prilagodil tako, da nima po steblu trnov, ki so značilni za šipek. Z nekoliko večjo vnemo je v poletnih mesecih moč najti do 10 cm visok bolšji šaš (Carex pulicaris).

Zaradi vse večjega opuščanja košnje in zaraščanja se vse bolj povečuje ogroženost še dokaj ugodnega stanja vseh naštetih rastlinskih in živalskih vrst v parku. Le z usmerjanjem usklajene kmetijske rabe teh površin, boljšo ozaveščenostjo o pomenu biotske raznolikosti tega območja bo moč doseči njihovo ohranitev in varstvo.

 

nazaj