tel.: 07/307-51-68, 07/307-56-99
Grad leži na otoku reke Krke. Čeprav
je omenjen že leta 1348, je sedanja arhitektura iz 16. stoletja.
Po drugi svetovni vojni so grad obnovili in preuredili v hotel.
Skupaj z grajskim parkom in ohranjenimi rečnimi obrežji je
eden najslikovitejših krajev v Sloveniji.
Kostanjevico, mesto na poplavni
ravnici v okljuku reke Krke, odlikuje staro mestno jedro,
ki se je razvilo na umetno narejenem otoku. Poznano je tudi
pod vzdevkom "slovenske Benetke". Leta 1249 je omenjeno
kot trg, leta 1252 pa že kot mesto. Njegov pomen so pospeševali
koroški vojvode Spanheimi, v drugi polovici 14. stoletja pa
se je razvoj mesta ustavil. Župnijska cerkev, omenjena prvič
leta 1220, je bila v baroku predelana. Dvorec, nekdanjo trdnjavo
Spanheimov, občasno uporabljajo za razstave sodobne umetnosti.
Odprto: sob. in ned. od 15.4. do 31.10. od 10 - 18 in
vsak dan v juliju in avgustu tel.: 07/ 498-70-34, 498-75-42
V neposredni bližini Kostanjevice
se nad izvirom Studene odpira Kostanjeviška jama, ki je urejena
za turistične obiske. Po lepoti in pestrosti kapniških tvorb
izstopa končna Kapniška dvorana. Vhod v podzemlje se je odprl
ob povodnji leta 1937. Danes je raziskanih skoraj 1000 metrov
rovov. Jama je tudi pomembna biospeleološka lokaliteta.
|
|
Za ogled cerkve se prej dogovorite v župnišču Škocjan,
tel.: 07/30-77-007
Nedaleč od Škocjana stoji nad vasjo
Stopno nekdaj slovita Marijina cerkev, do katere še vedno
vodi stara romarska peš pot. Zgrajena je bila že okoli sredine
15. stoletja, verjetno po naročilu stiškega samostana. Kmalu
po letu 1454 je prezbiterij z zunanjimi oporniki poslikal
slikar Janez Ljubljanski. Cerkev je bila v 17. in 18. stoletju
temeljito predelana. Baročni videz zunanjščine poudarjajo
zvonik, oltar in prižnica, notranjščino pa bogatijo okvirni
oltarji. O nekdanjem pomenu govorijo tudi ostanki cerkve sv.
Petra severno od Marijine cerkve.
Odprto: tor. - ned. 9 - 18, nov. - mar. 9 - 16, Zaprto:
pon, 1.1., 1.11. in 25.12.; priporočamo najavo obiska; tel.:
07/498-70-08, 498-73-33;
Le kilometer od starega mestnega
jedra stoji nekdanji cistercijanski samostan, ustanovljen
leta 1234, v katerem je danes Galerija Božidarja Jakca s stalnimi
zbirkami Božidarja Jakca, Franceta Kralja, Toneta Kralja,
Franceta Goršeta, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka, Janeza Boljke
in Bogdana Borčiča ter občasnimi razstavami v samostanski
cerkvi, lapidariju in Lamutovem likovnem salonu. V okviru
Galerije deluje Gorjupova galerija z mednarodno zbirko sodobne
umetnosti, na ogled tudi zbirka starih evropskih mojstrov
iz kartuzije Pleterje. V okolici nekdanjega samostana in v
mestu so na ogled dela mednarodnega kiparskega simpozija Forma
viva.
Odprto: pon.- sob. 7.30 - 17, ned. 8 - 17; tel.: 07/ 308-12-25
V tihi dolini ob vznožju Gorjancev
stoji samostan Pleterje. Edini še delujoči kartuzijanski samostan
v Sloveniji je ustanovil grof Herman II. Celjski leta 1407.
Samostan je bil razpuščen že leta 1595, vendar je leta 1899
kartuzijanski red ponovno kupil nekdanja posestva in pozidal
nov samostan. Od prvotnega kompleksa se je ohranila stara
gotska cerkev, posvečena leta 1420, ki je najbolje ohranjena
kartuzijanska cerkev v Evropi. Po obnovi je gotska cerkev
izven klavzure in dostopna obiskovalcem. Vpogled v meniško
življenje je mogoč s pomočjo avdio-vizualnega prikaza v stari
zakristiji, medtem ko so znani samostanski izdelki in pridelki
dostopni v samostanski trgovinici. Pred vhodom v samostansko
območje nastaja muzej ljudske arhitekture na prostem (skansen).
|