Zdravilni studenec - Gotske mojstrovine - Rodni kraji misijonarja
med Indijanci - Podobe Vesele Gore - Tihi svet kartuzijanov

Po sanjavi dolenjski pokrajini roma pogled od zvonika do zvonika, od enega do drugega posvečenega kraja. Od trebanjskih romarskih poti do krajev tistega škofa, ki je z mirom odhajal med severnoameriška indijanska plemena, od Vesele Gore do z gotiko zaznamovanega Šentruperta, od romarskega Stopnega do domovanja menihov vodijo obiskovalca doživetja posvečenosti, ki je s svojimi vplivi zdravila in navdihovala, dajala upanje in spreminjala podobo valujoče pokrajine.

S ceste Ljubljana-Novo mesto zavijemo pri Trebnjem in se držimo smeri proti Čatežu. Prispemo do dvostolpne cerkve Marijinega vnebovzetja na Zaplazu (1), ene izmed znamenitih dolenjskih romarskih poti. V njeni bližini je studenec, katerega vode naj bi imele zdravilno moč in naj bi pomagale pri boleznih oči.
Vrnemo se v Trebnje, kjer si po malici ogledamo Galerijo likovnih samorastnikov (2) in bližnjo poznogotsko Marijino cerkev z oltarno sliko Matevža Langusa. Pred cerkvijo stoji spomenik slavnemu misijonarju in škofu Frideriku Baragi, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci. Če nam čas dopušča, se podamo od trebanjskega gradu po Baragovi pešpoti do rojstne hiše tega misijonarja v Knežji vasi in se skozi Dobrnič vrnemo v Trebnje.
Iz Trebnjega se odpravimo v Mirnsko dolino in naprej proti Šentrupertu, pred katerim zavijemo na Veselo Goro (3). Tam stoji romarska cerkev sv. Frančiška Ksaverija iz 18. stoletja. V njej lahko občudujemo slikarska dela Fortunata Berganta, Valentina Metzingerja in Ivana Tuška. V vasi še ohranjajo tradicijo živinskih in kramarskih sejmov. Sredi Šentruperta stoji cerkev sv. Ruperta (4), ena najlepših slovenskih gotskih cerkva.
Po ogledu te cerkve je čas za kosilo in pokušino domačega vina.
Čez Mokronog prispemo do Škocjana, kjer se odcepi cesta proti Stopnemu.
Po stari romarski pešpoti se povzpnemo do Marijine cerkve (5), v prezbiteriju katere je poslikava Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja.
Prečkamo cesto Novo mesto-Brežice in se peljemo proti Šentjerneju. Sledimo oznakam, ki vodijo h kartuzijanskemu samostanu Pleterje (6), ki ga je v 15. stoletju ustanovil celjski grof Herman II. Po ogledu gotske cerkve, ki je najstarejši del samostana, vstopimo v staro zakristijo, v kateri si ogledamo multivizijsko predstavitev samostana in kontemplativnega življenja menihov. V samostanski prodajalni lahko kupimo različne pridelke in izdelke kartuzijanskih menihov, potem pa se peš podamo na Pletersko pot.
Štiri kilometre dolga gozdna učna pot nas vodi mimo mogočnih hrastov (najvišji 32 m) in opuščenega kamnoloma med vinograde Pleterskega hriba in nazaj do Muzeja ljudske arhitekture na prostem (7), v katerem je predstavljeno ljudsko stavbarstvo 19. stoletja.
Po doživetjih pleterskega samostanskega sveta se v okolici Krškega odpravimo na večerjo, nato pa se mimo Novega mesta vrnemo domov.

Želite še več?
- Po mir belih menihov
- Po sledeh grajskih doživetij