Prva slovenska cistercijanska opatija - Po sledeh skrivnostne ptice
Spomini na bele menihe - Največje arkadno dvorišče - Edina še živa kartuzija
Zbirka starih mojstrov

Lepota dolenjske pokrajine vabi k razmišljanju o življenju in naravi, k srečanjem s seboj in s svetom, k svojevrstnim spoznanjem veličine in pomena vsega, kar je, kar je bilo in kar bi še lahko bilo. V nedrjih slikovitih gričev so prostor za svoje delovanje našli tudi redovniki, zapisani skupnemu delu in samotnemu razmišljanju. Dolenjski samostani so bili in so še mirno zavetje cistercijanov v belih kutah in črnih škapulirjih ter kartuzijanov v belih redovnih oblekah s kapucami. Slutnje življenja za samostanskimi zidovi je mogoče doživeti na popotovanju od enega do drugega dolenjskega kraja, posvečenega kontemplativnemu življenju...

Prvi cilj na poti po dolenjskih samostanih je Stična s prvo slovensko cistercijansko opatijo.
S ceste Ljubljana-Novo mesto zapeljemo pri izvozu v Ivančno Gorico in sledimo oznakam, ki vodijo v Stično. Samostan Stična (1)je bil ustanovljen v 12. stoletju, kraj, kjer so ga sezidali, pa naj bi po izročilu s svojim petjem pokazala skrivnostna ptica, ki je ovekovečena tudi v samostanskem grbu. V samostanu so nastajali najstarejši latinski rokopisi na Slovenskem (Stiški rokopisi), v njem je delovala prva glasbena šola na Kranjskem, danes pa je v njegovih prostorih Slovenski verski muzej. Ogledamo si triladijsko baziliko Žalostne matere božje, gotiziran križni hodnik in druge posebnosti samostanske arhitekture. V samostanski prodajalni lahko kupimo zdravilna zelišča, s pripravo katerih je zaslovel pater Simon Ašič.
Po ogledu se vrnemo na cesto Ljubljana-Novo mesto in nadaljujemo pot proti Brežicam, do odcepa proti Kostanjevici na Krki. Kostanjevica ima pravljično lego na otoku sredi reke Krke. Zanimivo je staro mestno jedro s cerkvijo sv. Jakoba iz 13. stoletja in Lamutov likovni salon v nekdanjem župnišču. Tudi v Kostanjevici so delovali cistercijani. Njihovo samostansko skupnost je v 13. stoletju ustanovil Bernard Spanheimski. V samostanu, opuščenem ob koncu 18. stoletja, domuje danes Galerija Božidarja Jakca (2) z bogatimi zbirkami sodobnih slovenskih umetnikov in z zbirko starih mojstrov iz pleterske kartuzije. Ob nekdanjem samostanu z največjim arkadnim dvoriščem v Srednji Evropi je stalna razstava skulptur na prostem - Forma Viva v lesu, ki velja za eno najlepših zbirk sodobne lesene plastike v jugovzhodni Evropi.
Doživetja stvaritev človeških rok po kosilu dopolnimo z doživetji narave. Obiščemo ali Kostanjeviško jamo (3) z veličastno Kapniško dvorano ali Krakovski pragozd.
Po prijetnih uricah v Kostanjevici se odpeljemo v bližnji kartuzijanski samostan Pleterje (4). Pred vstopom v zaprti del samostana je Muzej ljudske arhitekture na prostem (5). Kartuzijo Pleterje je v 15. stoletju ustanovil celjski grof Herman II.
Za obiskovalce sta dostopni stara zakristija, v kateri je na ogled multivizija o življenju in delu menihov, in gotska cerkev sv. Trojice, ki je najstarejši ohranjeni del samostana in lep zgled kartuzijanske gotike v Evropi. V samostanski prodajalni lahko kupimo različne izdelke, med katerimi slovijo zlasti pleterska vina, žganje in siri.
Domov se vračamo v smeri proti Novemu mestu, na poti pa si v okolici Šentjerneja privoščimo še domačo večerjo.

Želite še več?
- Po mir dolenjskih cerkva in samostanov
- Po lepote rečnih izvirov