Izvir zelene dolenjske lepotice - Odmevi mlinskih koles - Mogočen grad Hudičev turn - Mesto s Tintorettovim sv. Nikolajem - Grad na vodi

Na prvi pogled mirna reka Krka preseneča radovedneže s svojo živahnostjo, ustvarjalnostjo, s svojim sprva tako zelo nepredvidljivim kraškim značajem, ki ji ga poznejši pritoki spremenijo v dobrodušno dolenjsko globino. Od kraškega izvira prek lehnjakovih pragov in jezov do hipotermalnih izvirov v spodnjem toku se ob reki kot na slikarskem platnu vrstijo podobe preteklosti, vpete v doživetja sedanjosti. Med mlini in gradovi, mimo mest in vasi Krka na vsakem koraku dokazuje svojo neustavljivo privlačnost za nekdanje in današnje ljudi.

S ceste Ljubljana-Novo mesto zapeljemo na izvoz v Ivančno Gorico in se usmerimo proti Muljavi, kjer je za obisk urejena rojstna hiša pisatelja Josipa Jurčiča. Smerokazi nas pripeljejo v vas Krka, k izviru reke Krke. Reka izvira v Krški jami, iz katere ob močnem deževju silovito bruha voda. Jama je nekoč rabila za skrivanje pred Turki, danes pa je odprta za ogled. V nadaljevanju poti sledimo toku Krke po dolini, v katero je reka globoko vrezala strugo in jo obogatila s pretakanjem vode čez lehnjakove pregrade. Po dolini je nekdaj vodila pomembna prometna pot, reka pa je poganjala številna mlinska kolesa.
Med redke mline, ki za lastne potrebe občasno še delujejo, sodi tudi mlin v Praprečah pred Žužemberkom (1), ki si ga lahko tudi ogledamo. Visoko nad reko Krko stoji žužemberški grad (2), omenjan že v 13. stoletju.
Pot nadaljujemo po dolini reke Krke mimo Dvora, kjer se ustavimo na malici.
Na Dvoru je delovala Auerspergova železolivarna, v kateri so izdelovali celo konstrukcije mostov (nekdanji Čevljarski most v Ljubljani) in strojev. Talilna peč, edini spomin na železolivarno, je zaščitena kot tehniški spomenik. Hitro prispemo do Soteske z mogočnimi ruševinami nekdanjega dvorca (3). Spomin na nekdanji grajski park ohranja vrtni paviljon, imenovan Hudičev turn, s poslikavami mojstra Almanacha iz 17.stoletja.
Krka nas od Soteske vodi do dolenjske metropole - Novega mesta, ki ga je leta 1365 ustanovil vojvoda Rudolf IV. Habsburški. Dokaz gospodarskega razcveta mesta je tudi imeniten Glavni trg s hišami, ki imajo v pritličju arkade. Sprehod nas lahko popelje do frančiškanskega samostana s cerkvijo, po tesnem Bregu do kapiteljske cerkve, za katero je oltarno sliko sv. Nikolaja naslikal beneški mojster Tintoretto. V proštiji si lahko ogledamo predstavitev multivizijske freske "Odsev časa nad mestom", knjižnico in galerijo proštov.
Pri vračanju s kapiteljskega hriba se ustavimo v Dolenjskem muzeju (4) z bogatimi zbirkami predmetov arheološke in etnološke vrednosti pa tudi predmetov iz novejše zgodovine, kulturne zgodovine in del Božidarja Jakca. Po ogledu si privoščimo kosilo.
Reka Krka nas s svojim tokom od Novega mesta pelje do gradu Otočec (5), edinega slovenskega vodnega gradu, sezidanega na otoku sredi reke. Grad, preurejen v hotel s pridihom starih časov, je izhodišče slikovitih sprehajalnih poti.
Z Otočca se vračamo mimo Novega mesta proti Mirni Peči, v dolino reke Temenice, kjer lahko obiščemo Zijalo - drugi izvir te dolenjske ponikalnice. V Mirni Peči se ustavimo na večerji, domov pa se odpeljemo v smeri proti Trebnjemu, kjer se vrnemo na cesto Ljubljana-Novo mesto.

Želite še več?
- Po sledeh grajskih doživetij
- Po zgodbe kočevskih gozdov in bregov reke Kolpe
- Po lepote rečnih izvirov