Samostan belih menihov - Zakladnica železne dobe - Dežela Desetega brata
Dolina mlinarjev in graščakov - Gora belokranjskih razgledov
Užitki termalne blagodejnosti
Življenje kartuzijanskih in cistercijanskih menihov - Mestece na rečnem otoku Doživetje dolenjskih kapnikov

Dolenjci so veseli in gostoljubni ljudje. V kraj z najstarejšim dolenjskim samostanom vabijo pevce, k izvirom termalnih voda iskalce vodnih užitkov, k obzidju mogočnega gradu ljubitelje etnoloških posebnosti Suhe krajine... Med radostnimi prazniki se vrstijo dnevi miru in drugačnega veselja - veselja do polnega življenja ob rečnih bregovih, za samostanskimi zidovi, v zavetju starih mest in med skrivnostmi kraškega podzemlja. Dolenjska na vsakem koraku bogati življenje z doživetji in teh ste lahko na potepu od stiškega do pleterskega samostana, od Žužemberka do Kostanjevice deležni tudi vi...

Prvi dan:
Z avtoceste Ljubljana-Novo mesto zavijemo pri izvozu v Ivančno Gorico. Že po nekaj ovinkih pridemo do parkirišča pred samostanom Stična (1). Samostan iz 12. stoletja daje zavetje patrom cistercijanskega reda, ki poudarjajo ročno delo, zaradi prepisovanja klasičnih del pa so nadvse pomembni tudi za našo kulturno zgodovino (Stiški rokopisi). Obisk samostana s skrivnostnim zelenim ptičem v grbu zajema ogled gotskega križnega hodnika, bazilike Žalostne Matere božje, bogatega Slovenskega verskega muzeja v prostorih stare samostanske prelature ter samostanske prodajalne, v kateri je mogoče kupiti tudi raznovrstne zeliščne mešanice. Sloves stiškega zeliščarstva je razširil zlasti pater Simon Ašič.
Po domači malici se lahko iz Stične podamo na Cvinger nad Virom pri Stični, kjer so ostanki enega najpomembnejših halštatskih gradišč na Slovenskem z nekoč mogočnim obzidjem. Tu je ohranjenih več kot sto gomil, v katerih so bili najdeni številni zakladi starejše železne dobe. V bližini je v Viru pri Stični tudi močan kraški izvir s človeško ribico.
Nato se odpravimo v eno najlepših slovenskih rečnih dolin. Pot v smeri proti Žužemberku nas pripelje na Muljavo, kjer je domačija pisatelja Josipa Jurčiča, muzej na prostem z naravnim amfiteatrom, ogleda vredna je tudi cerkev Marijinega vnebozetja iz prve polovice 15. stoletja. Potem nadaljujemo pot v dolino Krke, ki je na nekaterih delih prava soteska, reka pa uprizarja igrive predstave prelivanja prek lehnjakovih pregrad. Na nekdaj pomembno mlinarstvo spominja občasno delujoči mlin v Praprečah (2), na gosposkost nekdanjega naselja pa ostanki mogočnega gradu z obnovljenim renesančnim obzidjem v središču Žužemberka.
Po okrepčilu v Žužemberku ali okolici se mimo Dvora odpravimo do bližnjih razvalin gradu Soteska (3). Ob gradu je bil velik park, od katerega je danes ohranjen le vrtni paviljon, imenovan Hudičev turn.
Pot nadaljujemo proti Črnomlju, a v Vrčicah zapeljemo na cesto proti Mirni gori. Pripelje nas do planinskega doma na Mirni gori, od tam pa je le še krajši vzpon na 1047 m visoki vrh. S stolpa ob domu je veličasten razgled na Belo krajino in sosednje pokrajine.
Dan prvih doživetij na poti drugačnega veselja sklenemo z večerjo in prenočevanjem v Dolenjskih Toplicah.

Drugi dan:
Jutro in dopoldan si polepšamo z nabiranjem moči za nadaljevanje poti. Termalna voda najstarejših toplic nekdanje dežele Kranjske že stoletja budi telo in duha. V današnjih Dolenjskih Toplicah so prvi pokriti bazen dali postaviti Turjaški že v 17. stoletju.
Po malici se odpravimo mimo Novega mesta v smeri proti Brežicam. Pri kažipotu za Šentjernej zavijemo in sledimo oznakam, ki vodijo h kartuziji Pleterje (4).
Pred samostanom, ustanovljenim že leta 1407, je urejen etnološki muzej na prostem (5), ki prikazuje tradicijo življenja ljudi na podeželju, njihovo kulturo, šege in navade ter ljudsko stavbarstvo v 19. stoletju. V najstarejšem delu samostana, v gotski cerkvi sv. Trojice, izvemo več o samostanu, njegovem ustanovitelju, celjskem grofu Hermanu II., in o redovnem življenju, kakršnega kartuzijanski menihi živijo še danes.
Od samostana, ki za obzidjem še vedno živi svoje zatišno življenje, se napotimo še v samostan, v katerem so menihe zamenjale umetnine. V Kostanjevici na Krki je v nekdanjem cistercijanskem samostanu Galerija Božidarja Jakca (6), v okolici samostanskega in grajskega poslopja pa je Forma Viva - zbirka skulptur na prostem.
V Kostanjevici si ogledamo še staro mestno jedro enega najmanjših in najstarejših slovenskih mest na otoku sredi reke Krke.
Za konec potepa po Dolenjski se napotimo še pod površje dolenjske dežele, v rove Kostanjeviške jame (7), ali pa po poteh Krakovskega pragozda.
Iz Kostanjevice na Krki se po večerji vračamo proti Novemu mestu in naprej proti domu.

Želite še več?
- Po mir dolenjskih cerkva in samostanov
- Po mir belih menihov