Skrivnosti Mirnopeške doline - Dolenjska metropola - Grad na rečnem otoku
Edina še delujoča kartuzija - Zdravilni studenec
Umetnost likovnih samorastnikov

"...Kjer ni vina, pravijo, ni veselja. Tako se Dolenjska mora imeti za srečno mimo mnogih drugih dežel, kjer ne raste trta, saj ima veliko množico vinogradnikov..." Tako piše J. V. Valvasor že 1689 v svoji sloviti knjigi. Vino ni samo pijača, ampak pooseblja nekaj posebnega in dragocenega. Vino je edinstvena stvaritev narave in človeka in to lahko v teh lepih krajih spoznate tudi vi. Prijazni domačini vam bodo postregli s kozarčkom izvrstnega cvička, za opis katerega bi bil potreben sod izbranih besed. Najbolje torej, da ga vsak poskusi sam ...

Prvi dan:
S ceste Ljubljana-Novo mesto zavijemo pri Trebnjem in se držimo smeri proti Mirni Peči.
Na poti do Mirne Peči nas spremlja reka Temenica, ki izvira pod vasjo Javorje južno od Litije. Na svoji poti ponikne in se znova prikaže v slikovitem izviru Zijalo pri naselju Vrhpeč. Reka potuje z nami mimo Mirne Peči, blizu katere spet ponikne med skrivnosti dolenjskega kraškega podzemlja ter priteče na plano v Luknji. Po slovesu od Temenice se usmerimo proti Novemu mestu.
Sprehod po Novem mestu začnemo na Novem trgu pred hotelom Krka, pot nas vodi mimo knjižnice Mirana Jarca do osrednjega mestnega trga - Glavnega trga, ki slovi po imenitnem reprezentativnem videzu. Le nekaj deset metrov stran stoji frančiškanski samostan s cerkvijo sv. Lenarta, v katerem si lahko ogledate bogato knjižnico s številnimi inkunabulami ter slike baročnega slikarja V. Metzingerja. Sprehod nadaljujemo do znamenitega Brega, najslikovitejšega dela starega mestnega jedra. Ogledamo si še Dolenjski muzej (1) s stalnimi zbirkami (novejša zgodovina, etnologija, kulturna zgodovina, arheologija, dela Božidarja Jakca...). Arheološka zbirka, ki predstavlja čas od mlajše kamene dobe do pozne antike, sodi med najpomembnejše na Slovenskem, nekaj razstavnih predmetov pa v sam evropski vrh. Ogledamo si še kapiteljsko cerkev sv. Miklavža z oltarno sliko beneškega mojstra Tintoretta. V proštiji si lahko ogledamo galerijo portretov novomeških proštov, knjižnico in multivizijsko predstavitev.
Po kosilu se odpravimo do Bajnofa in pot nadaljujemo peš, mimo zidanic skozi vinograde proti vrhu Trške gore. Trška gora (429 m) je priljubljena izletniška točka.
Ob Marijini božjepotni cerkvi, sezidani leta 1620, so štiri več sto let stare lipe. Od tod se odpre enkraten razgled na Gorjance, na precejšen del Kočevskega Roga in na novomeško kotlino. Na poti v dolino se lahko ustavimo v eni od vinskih kleti, poskusimo cviček in si privoščimo popoldansko malico.
Nato se odpeljemo do zdravilišča Šmarješke Toplice. Tam lahko uživamo v prelepi naravi in izkoristimo številne športne objekte (plavalni bazen, športna igrišča, sprehajalne poti).
V bližini pa si bomo ogledali tudi naravni termalni izvir v Klevevžu.
Le nekaj kilometrov od Šmarjeških Toplic po toku Krke navzgor stoji grad Otočec (2), edini ohranjeni otoški grad na Slovenskem. Preurejen je v udoben hotel. Sprehodili se bomo po lepem grajskem parku.
Dan sklenemo pri enem od številnih tamkajšnjih gostincev.

Drugi dan:
Drugi dan se odpravimo iz Novega mesta proti Šentjerneju. Sledimo oznakam za kartuzijanski samostan Pleterje (3), ki ga je v 15. stoletju ustanovil Herman II. Celjski. Po ogledu gotske cerkve sv. Trojice, ki je najstarejši del samostana, vstopimo v staro zakristijo, v kateri si lahko ogledamo multivizijsko predstavitev samostana in življenja menihov v belih kutah. V samostanski prodajalni lahko kupimo različne pridelke in izdelke samostanskih menihov, potem pa se podamo na Pletersko pot. Štiri kilometre dolga gozdna učna pot nas vodi mimo mogočnih hrastov (najvišji 32 m) in opuščenega kamnoloma med vinograde Pleterskega hriba, od tam pa vse do Muzeja ljudske arhitekture na prostem (4), ki prikazuje ljudsko stavbarstvo 19. stoletja.
Po prijetno preživetih uricah se okrepčamo z domačim kosilom. Nato se odpeljemo v bližnjo Kostanjevico na Krki. Kraj ima pravljično lego, saj stoji na otoku sredi reke Krke. Zanimivo je staro mestno jedro s cerkvijo sv. Jakoba iz 13. stoletja in Lamutov likovni salon v nekdanjem župnišču. V Kostanjevici so delovali cistercijani. Njihovo samostansko skupnost je v 13. stoletju ustanovil Bernard Spanheimski. V samostanu, opuščenem ob koncu 18. stoletja, domuje danes Galerija Božidarja Jakca (5) z bogatimi zbirkami sodobnih slovenskih umetnikov in z zbirko starih mojstrov iz pleterske kartuzije.
Ob nekdanjem samostanu z največjim arkadnim dvoriščem v Srednji Evropi je stalna razstava skulptur na prostem - Forma Viva v lesu, ki velja za eno najlepših zbirk sodobne lesene plastike v jugovzhodni Evropi.
Iz Kostanjevice se odpravimo proti Škocjanu, kjer se cesta odcepi proti Stopnemu (6).
Po stari romarski pešpoti se povzpnemo do Marijine cerkve s poslikavo Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja.
Skozi Mokronog prispemo do Šentruperta s cerkvijo sv. Ruperta (7), ki je ena najlepših slovenskih gotskih cerkva.
Iz Šentruperta gremo v Mirensko dolino in naprej proti Trebnjemu, še prej pa zavijemo na Veselo Goro (8). Tu so v 18. stoletju zgradili romarsko cerkev sv. Frančiška Ksaverija.
V njej lahko občudujemo slikarska dela Fortunata Berganta, Valentina Metzingerja in Ivana Tuška. V naselju še ohranjajo tradicijo živinskih in kramarskih sejmov.
Pot nadaljujemo v Trebnje, kjer se srečamo z vinogradi in številnimi zidanicami v katerih pridelujejo cviček. Tam si ogledamo Galerijo likovnih samorastnikov (9)in bližnjo poznogotsko Marijino cerkev z oltarno sliko Matevža Langusa. Pred cerkvijo stoji spomenik slavnemu misijonarju in škofu Frideriku Baragi, ki je deloval med severnoameriškimi Indijanci. Če nam čas dopušča, se podamo od trebanjskega gradu po Baragovi pešpoti do rojstne hiše tega misijonarja v Knežji vasi in se čez Dobrnič vrnemo v Trebnje.
Po napornem dnevu sklenemo potovanje v eni od okoliških gostiln.

Želite še več?
- Po sledeh grajskih doživetij
- Po zgodbe kočevskih gozdov in bregov reke Kolpe
- Po pesmi vinskih krajev
- Po pehar belokranjskih dobrot