Samostan belih menihov - Umetnost likovnih samorastnikov
Očem zdravilni studenec - Romarska gora - Grad na rečnem otoku
Dolenjska metropola - Zavetje mogočnih gozdov - Mesto Zelenega Jurija Krajinski park kraških posebnosti - Prvobitnost treh cerkva

Dolenjska in Bela krajina sta lepi sestrični, ki prepletata svoje značilnosti in posebnosti. Značaj obeh je zaznamovan z vodami in cerkvami, z zelenimi lepotami, z etnološkimi in kulturnimi zakladi. Podobni sta si, pa vendar tako različni, da človeka presenetijo spremembe v razgledih, zvokih, doživetjih. Dolenjske vode se ponosno razkazujejo, belokranjske se skrivajo med bujnim obrežnim rastlinjem; dolenjski gozdovi skrbno varujejo skrivnosti, belokranjski jih pripovedujejo vetrovom in obiskovalcem. Nekaj dni na poti proti južnemu robu Slovenije vas bo napolnilo s podvojenimi močmi - z dvojnimi vtisi, z dvojnimi spomini, z dvojno željo po vnovičnem vračanju...

Prvi dan:
S ceste Ljubljana-Novo mesto zavijemo pri izhodu v Ivančno Gorico in se držimo oznak, ki vodijo proti Stični. Kmalu prispemo do cistercijanskega samostana (1), ustanovljenega že v 12. stoletju. Ob ogledu bazilike, križnega hodnika in drugih arhitekturnih znamenitosti več o nastanku najstarejše slovenske cistercijanske opatije, o življenju belih menihov, o nastanku znamenitih Stiških rokopisov in še o marsičem, kar je zaznamovalo življenje cistercijanov in Stične. Obisk končamo z ogledom bogatih zbirk Slovenskega verskega muzeja in priložnostnimi nakupi v samostanski prodajalni.
Iz Stične se napotimo v Trebnje, kraj v dolini reke Temenice, kjer je zraven Marijine cerkve Galerija likovnih samorastnikov (2). V parku je zbirka umetnin kiparjev samoukov, ki se v Trebnjem srečujejo na tradicionalnih taborih.
Po kosilu krenemo po romarski poti k cerkvi Marije Božje na Zaplazu nad Čatežem (3). Pred odhodom postanemo še pri zdravilnem studencu, katerega voda naj bi bila posebej blagodejna za oči, potem pa nadaljujemo pot proti Šentrupertu. Kmalu zavijemo proti razgledni Veseli Gori (4) z baročno cerkvijo sv. Frančiška Ksaverija iz 18. stoletja. V cerkvi lahko občudujemo slikarska dela Fortunata Berganta, Valentina Metzingerja in Ivana Tuška, v njeni bližini pa slikovite kapele Križevega pota.
Z Vesele Gore se spustimo v Šentrupert in si vzamemo čas za obisk ene najlepših gotskih cerkva v Sloveniji. Cerkev sv. Ruperta (5) je bila kmalu po postavitvi v 15. stoletju spremenjena v protiturški tabor, njena okna pa so predelali v strelne line.
Po večerji v Šentrupertu se odpeljemo do Šmarjeških Toplic in tam preživimo večer in prvo noč.

Drugi dan:
Jutro preživimo v zelenem okolju znamenitega gradu Otočec(6), edinega slovenskega vodnega gradu, postavljenega na otočku sredi Krke. Reka teče proti Brežicam, kjer se izliva v Savo, če pa njenemu toku sledimo v nasprotni smeri, nas že po nekaj kilometrih pripelje do Novega mesta - slikovite dolenjske metropole na sedmih gričih nad Krko.
Obisk Dolenjskega muzeja (7) bo pravi uvod v poznejši sprehod po starem mestnem jedru. Poleg Glavnega trga s hišami, ki imajo pritličja odprta v arkadne hodnike, in z vodnjakom naj sprehod sestavlja tudi obisk frančiškanskega samostana in kapiteljske cerkve sv. Miklavža z oltarno sliko beneškega slikarja Tintoretta. Iz Novega mesta se po kosilu odpeljemo proti Dolenjskim Toplicam in naprej pod obronke Kočevskega Roga. Smerokazi nas bodo pripeljali do Baze 20 (8), v kateri je bil v varnem zavetju mogočnih gozdov med 2. svetovno vojno sedež političnega in vojaškega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja.
Mimo nekdanjih kočevarskih vasi se počasi vzpenjamo na vrh prevala, od koder se nam odpre prelep razgled po Beli krajini. Spustimo se v središče pokrajine, v največje belokranjsko mesto Črnomelj, in v njem oz. na eni izmed turističnih kmetij ali v poletnem času v kampu preživimo večer in noč.

Tretji dan:
Dopoldan izkoristimo za ogled Črnomlja. Mesto na pomolu nad rekama Dobličico in Lahinjo ima slikovito staro mestno jedro z nekdanjo komendo nemškega viteškega reda, gradom, cerkvijo sv. Petra in cerkvijo sv. Duha. V črnomaljskem gradu si lahko ogledamo (9) mestno muzejsko zbirko in zbirko del Božidarja Jakca, v Pastoralnem centru ob župnišču pa so predstavljene arheološke ostaline. Nedaleč od Črnomlja lahko uživamo v lepotah narave. Porečje reke Lahinje je s svojimi posebnostmi med naseljema Pusti Gradac in Veliki Nerajec zajeto v Krajinski park Lahinja. Park ponuja privlačne sprehode po neokrnjeni naravi, spoznavanje arheološkega in etnološkega bogastva krajev, v urejenem informacijskem središču v Velikem Nerajcu pa je mogoče izbrati tudi prav posebne spominke.
Po kosilu nadaljujemo pot do mejne reke Kolpe in v smeri proti Metliki, do vasi Žuniči. V okoliških vaseh prebivajo potomci Uskokov, ki so, bežeč pred Turki, v 16. stoletju poselili del Bele krajine.
V nadaljevanju poti se držimo smeri proti Metliki, v mestu pa zavijemo pri odcepu proti Rosalnicam. Vas je znana po svojih treh gotskih romarskih cerkvah iz 15. stoletja, imenovanih Tri fare (10).
Po večerji pri enem od okoliških gostincev se vračamo čez Gorjance proti Novemu mestu in naprej proti domu.

Želite še več?
- Po pehar belokranjskih dobrot
- Po lepote rečnih izvirov
- Po sledeh grajskih doživetij