Rodni kraji misijonarja med Indijanci - Gradovi nad Krko - Hudičev turn Mesto prve požarne brambe - Nenavadnost treh cerkva
Skrivnost Friderikove romance - Dežela suhe robe
Grad Turjaške Rozamunde in slovenskega prevoda biblije

Dolenjski gradovi skrivajo in razkrivajo zgodbe slavnih vitezov, davnih bojevnikov, baročnih slikarjev, srednjeveških ljubimcev in slovitih pridigarjev. Med njimi se vrstijo cerkve s svojimi romarskimi zgodbami in enkratnostjo sakralne arhitekture, muzeji znane in manj znane dediščine ter razgledi na reke, ki so v stoletjih videle marsikaj. Vse to lahko danes podoživi obiskovalec ob pomoči slikovitih pripovedi. Takšnih, ki jih gostoljubni Dolenjci s svojo bogato dediščino pripovedujejo radovednežem, ki se za nekaj dni odpravijo v kraje, vredne pripovedi...

Prvi dan:
Zgodba se začne v Trebnjem, kjer pri odcepu s ceste Ljubljana-Novo mesto vidimo grad Trebnje. Grad je bil med drugim tudi v lasti družine Friderika Barage, znamenitega misijonarja in škofa, ki je v 19. stoletju za "svoje" Indijance napisal vrsto knjig v jeziku plemena Očipva. V Trebnjem si ogledamo Galerijo likovnih samorastnikov (1) in sosednjo Marijino cerkev. Trebanjske vtise strnemo po okusni malici in se podamo na pot proti Žužemberku, kraju, ki se ponaša z enim najmogočnejših slovenskih gradov nad reko Krko. Obnovljeno renesančno obzidje je med najprivlačnejšimi fotografskimi motivi, ki jih je moč ujeti z nasprotnega brega Krke. Zgodovina gradu in zgodbe njegovih lastnikov oživijo ob vsakoletnem viteškem turnirju. Ob reki Krki, ki se pretaka čez enkratne lehnjakove pragove, nadaljujemo pot do bližnje Soteske z ruševinami dvorca Soteska (2), požganega v 2. svetovni vojni. Na nekdanji grajski park spominja vrtni paviljon, imenovan Hudičev turn, z imenitnimi freskami baročnega slikarja Almanacha.
Podamo se na pot mimo Dolenjskih Toplic, v okolici katerih si privoščimo kosilo, in naprej do Novega mesta in bližnjega Otočca z edinim slovenskim otoškim gradom (3). Grad Otočec stoji na otoku sredi reke Krke. Park, sprehajališča po zeleni okolici in vrsta možnosti za rekreacijo so odlike te nedvomno ene najslikovitejših slovenskih znamenitosti. Prvo poglavje doživetij sklenemo z obiskom romarske Marijine cerkve (4) na Stopnem (smer proti Brežicam in odcep proti Škocjanu) s poslikavami Janeza Ljubljanskega iz 15. stoletja v prezbiteriju. Dan se konča z večerjo in prenočevanjem nekje na poti med Otočcem in Metliko.

Drugi dan:
Grajska doživetja prvega dne drugi dan nadaljujemo z grajskim srečanjem s požarno brambo. Dopoldan v metliškem gradu obiščemo Slovenski gasilski muzej (5), ki z vso pravico domuje v tem mestu, ki je kot prvo v Sloveniji že leta 1869 dobilo organizirane branilce pred rdečim petelinom. Po ogledu gasilske zbirke obiščemo še druge grajske prostore, v katerih je Belokranjski muzej (6) s svojimi zbirkami. Metliško zgodbo nadaljujemo s sprehodom po mestnem jedru tja do komende nemškega viteškega reda.
V Metliki ali okolici si privoščimo kosilo.
Le slabe tri kilometre od Metlike so Tri fare pri Rosalnicah (7) s tremi gotskimi romarskimi cerkvami iz 15. stoletja. Iz Rosalnic nadaljujemo pot proti Črnomlju, od tam pa v Stari trg ob Kolpi, kjer nas očara barokizirana cerkev sv. Jožefa in razgled na idilično pokrajino. Območje ob reki Kolpi od Starega trga do Fučkovcev je bilo razglašeno za Krajinski park Kolpa. Nam, ki smo na poti po sledeh grajskih doživetij, pa bo ta kraj ob reki ponudil naročje počitka...

Tretji dan:
Iz Starega trga se odpravimo v Kočevje, kjer se lahko iz mesta podamo na Stojno do razvalin gradu Fridrihštajn. Grad je ponudil zatočišče nesojeni ljubezni med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško. Če vam sprehod v hrib ne diši preveč, lahko poiščete doživetij tudi na potepu po mestu in na obisku Pokrajinskega muzeja Kočevje (8), ki domuje v Šeškovem domu.
Iz Kočevja se odpeljemo v Ribnico, domovino suhorobarjev in lončarjev. V ribniškem gradu (9) bomo o razvoju obeh tradicionalnih ribniških obrti izvedeli vse, kar so mojstri pripravljeni izdati, pred gradom pa se bomo sprehodili po parku s pomniki pomembnim ribniškim rojakom.
Na poti proti Ljubljani se bomo polni vtisov za lep konec pripovedi ustavili še na Turjaku (10) v gradu turjaške gospode, katere številni veljaki so si prislužili visoke časti v bojih proti Turkom. V grajski kapeli je pridigal tudi Jurij Dalmatin, prvi slovenski prevajalec biblije, ki se je na gradu tudi večkrat skrival. Ko bomo odhajali z renesančnega gradu, se bomo pomudili še ob mogočni lipi pred njim, ki jo je v Turjaški Rozamundi pesnik France Prešeren spremenil v hrast. Pripovedi so pač stvar posameznikovega spomina, kajne? Ob prihodu v Ljubljano bodo tudi vaši spomini prepolni vaših lastnih zgodb in doživetij...

Želite še več?
- Po mir dolenjskih cerkva in samostanov
- Po dolini reke Krke
- Po zgodbe kočevskih gozdov in bregov reke Kolpe
- Po pehar belokranjskih dobrot