Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

SOTESKA




Reka Krka je nad Sotesko vrezala izrazito rečno dolino, ki se je ob žužemberški tektonski prelomnici globoko zajedla med obrobje Kočevskega Roga in Ajdovske planote. Strmi pobočji z gozdom poraslih planot se srečujeta na rečnem bregu, kjer ostaja prostor le še za cesto. V zavetju gozdov tečejo preko samotne soteske čez reko stare selitvene poti divjadi, med katero velja omeniti medveda, volka in risa.

Po rečni soteski je vse od prazgodovine vodila pomembna prometna in trgovska pot, ki je preko Novomeške kotline in Bele krajine povezovala osrednjo Slovenijo s Hrvaškim primorjem. V prazgodovini jo je strateško nadzorovalo gradišče na vrhu 593 metrov visokega hriba Plešivica na levem bregu Krke.

V srednjeveških virih se tesen pri Soteski prvič omenja že 1145 kot Taeure, 1313 pa kot Teber. Pot po njej je varoval utrjen stolp Ainöd, današnja Stara Soteska, na skalnem pomolu na desnem bregu Krke. Po njegovi opustitvi so v 16. st. na ravnici na levem bregu reke pozidali dvorec Soteska, v zaledju katerega se je sčasoma razvilo tudi istoimensko naselje.

Na obeh straneh Krke je veliko spomeniško varovano območje, v katerem so za kulturne spomenike razglašene razvaline gradu Stara Soteska, dvorca Soteska s parkom in Hudičevim turnom ter župnijska cerkev sv. Erazma in spomenik NOB na pokopališču.


Zračni posnetek dvorca Soteska iz ok. 1935

Dvorec Soteska. V 16. st. je bil na ravnici ob Krki pozidan predhodnik dvorca Soteska. Tlorisno zasnovo gradiča, ki ga je v prvem desetletju 17. st. skiciral Janez Klobučarič, lahko slutimo v jugozahodnem delu razvalin baročnega dvorca.

Veličasten dvorec Soteska, po Valvasorjevem mnenju eden najlepših v deželi Kranjski, je dal v letih 1664 do 1689 pozidati grof Jurij Žiga Gallenberg. Zasnovan je bil kot pravokotnik, katerega notranje dvorišče so obdajali štirje enonadstropni trakti z arkadami v obeh nadstropjih. Trdnost grajske stavbe so poudarjali štirje vogalni stolpi in vhodni stolp z grboma Gallenbergov in Schrottenbachov ter napisno ploščo z letnico 1675 nad vhodnim portalom. Dvorec so odlikovali bogato poslikani prostori iz konca 17. st., pripisani slikarju Almanachu.

Gallenbergi so bili lastniki gospostva Soteska do 1733, ko so ga prodali grofom Auerspergom. Leta 1743 so gospostvo kupili grofje Lichtenbergi in ga obdržali do 1793. Takrat so ga pridobili knezi Auerspergi z gradu Žužemberk, ki so ga imeli v lasti do konca 2. svetovne vojne.

Dvorec je bil jeseni 1943 požgan, po vojni so ga izkoriščali kot kamnolom. Pred popolnim propadom je razvaline rešila spomeniška služba.

V tesni povezavi z lastniki gradu in dvorca Soteska je tudi cerkev sv. Erazma, prvič posredno omenjena 1396 in od 1617 sedež župnije. Sedanje stavba je iz okoli 1664. Ima kvalitetno oltarno opremo iz 18. st. in Goldensteinovo poslikavo prezbiterija iz 1856.




Detajl poslikave

Park s Hudičevim turnom. Sočasno z gradnjo dvorca Soteska je nastajala tudi parkovna zasnova, ki je prvotno obsegala le obzidane površine ob dvorcu, urejene po renesančnih vzorih. Ob koncu 17. st. so na ravnici ob reki Krki zasnovali nov baročni park, v katerem sta v prefinjeni celoti zaživela arhitektura in oblikovani naravni ambient.

Osrednji motiv parka predstavlja vrtni paviljon, poznan kot Hudičev turn, zasnovan na deteljičasti talni osnovi. Njegova notranjščina je bogato poslikana. V pritličju je upodobljena iluzionistična kompozicija, zasnovana na motivu vodnjakov in portalov, na oboku pa prizor iz antične mitologije Zevsova ugrabitev Ganimeda. V nadstropju lahko na delno odkriti poslikavi občudujemo domišljene iluzionistične kompozicije naslikane stebriščne arhitekture in v monumentalnih ženskih figurah prepoznamo poosebitve vere, upanja in ljubezni. Poslikava iz konca 17. st. sodi v delavniški krog mojstra Almanacha.

S kamnitim zidom obdan park je bil razčlenjen na pravokotna polja, razvrščena ob osrednji poti. Vrtni paviljon je z dvorcem povezovala osrednja pot v osi parka, ki je vodila skozi tri kamnite portale ter ustvarjala za tisti čas značilno občutje bega v prostor. V začetku 20. st. so park spremenili v sadovnjak, v Hudičev turn pa so se vselili stanovalci. Spomin na opuščeni grajski park ohranjajo le bele narcise, ki se tu razcvetijo vsako pomlad.

Ljudsko izročilo pojasnjuje nenavadno ime vrtnega paviljona z radoživimi zabavami, ki jih je prirejala grajska gospoda. Čeprav so odražale le življenjski stil aristokracije rokokojskega časa, so med podeželani vzbujale vtis pregrešnosti, zato je vrtni paviljon dobil ime Hudičev turn.


Razvaline gradu Stara
Soteska v Valvasorjevem
času ok. 1679



Razvaline gradu Stara
Soteska. Goldsteinova risba
iz ok. 1860

Grad Stara Soteska se v virih prvič omenja 1311, njegov prvi znani lastnik gospod Herman Črnomaljski pa 1326. Od gospodov Črnomaljskih so ga 1448 z ženitvijo pridobili vitezi Širski. Ti so grad zaradi njegove odročne lege v 16. st. opustili in na nasprotnem, levem bregu Krke pozidali novega.

Iz še ohranjenih razvalin lahko razberemo stolpasto obliko gradu. Ostanki južnega kamnitega zidu z zaobljenima vogaloma izdajajo za romaniko značilno zidavo iz klesancev, položenih v pravilne vrste, kar uvršča nastanek Stare Soteske v 12. st. Romansko stolpasto jedro je v času pozne gotike dobilo dvojno, v temeljih ohranjeno obzidje s stolpi in obrambne jarke.

Grad je imel globoko v živo skalo vklesane ječe, ki si jih je v drugi polovici 18. st. ogledal tudi J. V. Valvasor. V njih je konec 15. st. na svojo usodo čakala hči tedanje lastnika Soteske Jurija Širskega, ki se je proti očetovi volji zaljubila v svojega domačega učitelja.

Gospodarska trdnost gospostva Soteska je v 19. st. slonela na izkoriščanju obsežnih roških gozdov. V sredini 19. st. je bila na desnem bregu Krke postavljena žaga, ki je doživela svoj razcvet v obdobju med obema svetovnima vojnama. Od nekdanjega postrojenja so se ohranili: radialna Francisova turbina z vertikalno osjo iz 1906, parna lokomobila iz 1929, polnojarmenik tovarne Esterer in luščilka za furnir. Na levem bregu Krke pod dvorcem Soteska so 1927 na prostoru nekdanjega mlina postavili hidroelektrarno, ki ima ohranjene še vse tehnične naprave, izdelek inž. Schneiterja iz Škofje Loke.

Kot zanimivost naj dodamo še to, da je v Soteski po 1840 delovala pivovarna. Za njene potrebe so v okolici Soteske zasadili nasade hmelja in 1867 kraško jamo Jazbina pri Podturnu preuredili v hladilnico.



Glavni portal kmalu po
2. sv. vojni

Ogled Soteske. Obisk spomeniškega območja vključuje ogled razvalin dvorca Soteska, njegovih gospodarskih poslopij ter vrtnega paviljona Hudičev turn.

Pot do ruševin gradu Stara Soteska vodi preko mostu, skozi žago in dalje po gozdni cesti. Označena je s kažipoti in dolga dobrega pol kilometra. Zaradi nevarnosti obiskovalcem ne priporočamo zadrževanje v neposredni bližini ruševin.

Ogled Hudičevega turna in razstavnih depojev Tehniškega muzeja Slovenije je možen le po predhodnem dogovoru na Občini Dolenjske Toplice, tel.: 07/384-5191.