Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine

STIČNA - CISTERIJANSKI SAMOSTAN - SLOVENSKI VERSKI MUZEJ





SAMOSTANSKA CERKEV IN KRIŽNI HODNIK

   

SLOVENSKI VERSKI MUZEJ

   

DUHOVNOST CISTERIJANSKEGA REDA


Odprto: od torka do sobote: 9.00-17.00, ob nedeljah in cerkvenih praznikih: 14.00-17.00.
Ogled za posameznike: od torka do sobote: 8.30, 10.00, 14.00, 16.00, ob nedeljah in cerkvenih praznikih: 14.00 in 16.00. Vsi ogledi so vodeni.
Informacije in najava obiska (obvezna za skupine) po tel.: 01 78 77 100
Spletna stran: www2.pms-lj.si/sticna/


Kmalu po nastanku cistercijanskega reda je ob vznožju dolenjskih gričev, nedaleč od današnje Ivančne Gorice, začela leta 1132 nastajati stiška opatija, najstarejši samostan na današnjem ozemlju Slovenije. Ustanovil jo je oglejski Patriarh Peregrin I. in ji z ustanovno listino leta 1136 omogočil pravni obstoj. Zemljiško posest so zagotovili bratje Henrik, Ditrik in Majnhalm iz rodu Višnjegorskih. Prvi menihi so prišli iz samostana Rein blizu Gradca, prvi opat Vincenc pa iz francoskega Morimonda. Že kmalu po ustanovitvi je samostan začel uživati vrsto svoboščin in privilegijev, saj so se menihi posvečali gospodarski dejavnosti in dobrodelnosti ter od 13. stoletja naprej tudi dušnemu pastirstvu. Že v srednjem veku so bile samostanu inkorporirane številne župnije, s čimer se je večal njegov ugled in versko-kulturni vpliv. Iz njegove dejavnosti je znan opatijski skriptorij, izpričana pa je tudi prva glasbena šola na Kranjskem. Po hudih notranjih krizah v 15. in 16. stoletju je v 17. in 18. stoletju doživel ponovni razcvet, ko je samostanski kompleks dobil bolj ali manj današnjo podobo. Po razpustu samostana in ponovni naselitvi pa je samostan zopet pridobil značaj pomembnega verskega, gospodarskega in kulturnega središča Dolenjske.