"Še prej nego priroda, se ti prikupi narod, ki prebiva tod. Ti ljudje se odlikujejo po svojem prostodušnem vedenju, odkritosrčni, so prijazni, zgovorni in postrežni. Prava njihova posebnost pa je izredno pravilna govorica in neusahljiv ljubezniv humor". Tako je v knjigi o Dolenjski in Beli krajini označil Dolenjce in Belokranjce Fran Levec. In res se ljudje tukaj radi poveselijo. Radi bodo sprejeli gosta, ki jih bo obiskal. Tudi kapljica domačega, kaj za pod zob pa prijazna beseda se bo tu vedno našlo. Mogoče je prav zaradi tega tudi dediščina tod tako pestra. Številni kraji z bogato zgodovino, arheološka najdišča, zanimivi naravni ambienti, življenje ljudi na podeželju in še mnoge druge zanimivosti kar vabijo, da jih popotnik obišče.

Dolenjska pravimo mehki, z nizkim hribovjem vzvalovljeni pokrajini, ki se od vzhodnega konca ljubljanskega barja vleče proti jugovzhodu tja do hrvaške meje. No, skoraj tako, kajti Gorjanci so naravna meja med osrednjo Dolenjsko in Belo krajino, kjer se pokrajina spremeni in se nadaljuje v sosednjo Hrvaško. Da pa je meja med Slovenijo in Hrvaško tukaj popolnoma jasna, je poskrbela reka Kolpa, najtoplejša slovenska reka, ki je priljubljena še zlasti poleti.

Medtem ko se na Dolenjskem vrsti grič za gričem in se slikovito menjavata polje in gozd, vmes pa je nasejana množica vasi in zaselkov, bodisi po zavetnih dolih ali po zaobljenih vrhovih, pa je Bela krajina veliko bolj ravninska, z značilnostmi krasa, kjer v nižini prevladuje gozd, na pobočjih pa vinske gorice, ki jih jesen vabljivo pozlati.

Nekdo je v šali rekel, ko je opisoval valovitost površja Dolenjske, da le-ta nima toliko ravnega sveta, da bi liter cvička stal na ravnem. In prav "cviček" - poleg terana edino avtohtono slovensko vino - je tisto, na kar so Dolenjci še prav posebno ponosni. V preteklosti so bile izrečene številne šale na račun tega vina in ljudi, ki ga pijejo; danes pa je cviček cenjena pijača ob zahtevnih kulinaričnih specialitetah. Pravijo, da cviček, ki je bolj lahko in kiselkasto vino, blažilno vpliva na prebavo in da tudi po obilnejših količinah ne pušča težke glave. Seveda bodo pravi Belokranjci prisegali na metliško črnino, na belokranjsko belo ter ostale sorte, ki jih v zadnjem času vse bolj in bolj negujejo. Razlog več, da poiskusite tako eno kot drugo kapljico in sami presodite, kaj vam je bolj všeč !