Gozdovi Gorjancev
Gozdovi Gorjancev
Za Gorjance so značilne pestre gozdne združbe z bukvijo kot graditeljico sestojev, njihove vrhove pa porašča pri nas redek preddinarski visokogorski bukov gozd. Težko dostopni gozdovi so bili stoletja pomembni le za domačo rabo in oglarjenje. Prvo večje izkoriščanje je povezano z delovanjem steklarne pri Dolžu (1838-1854), po 1. svetovni vojni pa z žago pri Fabriki, do katere je vozila gozdna železnica (1929-1937) ter pletersko žago v dolini Kobile.
Novomeško Okrajno glavarstvo je že pred 1. svetovno vojno iz gospodarjenja izločilo 220 ha ohranjenih gozdov pod Trdinovim vrhom, del katerih je tudi današnji pragozd Trdinov vrh (23,16 ha). Gozdarji so leta 1984 kot pragozd opredelili tudi del Ravne gore (15,53 ha), kot gozdni rezervat pa povirje Kobile (352 ha).
