Ponudba


Domov / Ponudniki / Grad Gracarjev turn

Grad Gracarjev turn

Hrastje 8
Hrastje
8310 Šentjernej

Hrastje, pod Tolstim Vrhom.
Gracarjev turn oz. Tolsti Vrh (Feistenberg), 15. stoletje, ohranjen objekt.

    SHEMATSKI ZEMLJEVID

Od leta 1328 so bili lastniki gradu Gracarji. Po Valvasorjevih zapisih se je grad od sredine XVI. 
Stoletja, ko so Gracarji izumrli, imenoval tudi Tolsti vrh. Po letnici 1537 sodeč, najdeni v dvorišču,
naj bi grad preuredili v mogočno protiturško trdnjavo.
Lastniki so se menjavali, dokler ga ni leta 1821 kupil ribniški graščak Anton Rudež, po katerem je 
tudi dobil ime Rudežev grad. V času, ko je bil lastnik Karel Dragotin Rudež, je v gradu pogosto
bival njegov pobratim slovenski pripovednik Janez Trdina. Obema v spomin je nad vrati vzidana
spominska plošča. Danes je grad v lasti Rudeževih potomcev, ki je s poroko hčere Rudeža s
sinom vrhovškega graščaka, postal last družine Schoppl pl. Sonnwalden.

Za Gracarjev turn je značilna na pravokotnem tlorisu pozidana stanovanjska stolpasta stavba z
gospodarskim poslopji. Proti koncu XVI. stoletja je dobil grad današnjo podobo.
Iz prejšnje stanovanjske zgradbe je nastal utrjen, za obrambo sposoben grad. Obrambna stolpa 
romboidno klinaste oboke imata še ohranjene strelne line. Na sprednji strani je grad varoval
obrambni jarek, preko katerega je prvotno vodil lesen dvižni most, ki so ga kasneje zamenjali
z zidanim. Notranjščina je opremljena z nadstropnimi arkadami, kd obkrožajo pravokotno dvorišče.
V gradu sta ohranjeni vratni krili nekdanjih kašč, na katerih je domači slikar Jože Rangus upodobil
legendo o vpadu razbojnikov na Kranjsko leta 1829.
Ko je pri svojem pobratimu graščaku Karlu Dragotinu Rudežu bival slovenski pripovednik
Janez Trdina, je pogosto od tod odhajal na svoje literarne pohode po gorjanskih vaseh in livadah.
Slovenski pripovednik JANEZ TRDINA (1830-1905) je bil rojen v Mengšu. 
Po končanem študiju zgodovine in zemljepisa ter klasične in slovanske filologije na Dunaju,
je poučeval v Varaždinu in v Reki. Po predčasni upokojitvi se je naselil v Novem mestu,
od koder je odhajal na svoja literarna potovanja. Veliko se je zadrževal na Gracarjevem turnu,
kjer je bila še nekaj časa po drugi svetovni vojni njegova spominska soba. Tu so nastale Bajke
in povesti o Gorjancih, v katerih je folklorno prozo razvil do visoke stopnje.
Ljudsko fantastiko je izpričal v Verskih bajkah na Dolenjskem, v Vinski modrosti pa se je lotil 
obravnave družbenopolitičnih razmer v tedanji Avstroogrski, katerih žrtev je bil tudi sam.
Ni pa se mogel izogniti človeškim slabostim, ki jih je realistično zabelil. V svojih drugih delih je
obravnaval različne teme, od malega človeka, do svojih spominov in literarnih razmišljanj.
Janez Trdina je v slovenskem leposlovju izjemen pojav. V njegovem delu se prepletajo 
vplivi razsvetljenstva in pred romantike ter prihajajočega realizma

AKTUALNO
PONUDBA
TURISTIČNI PAKETI

  Obiščite nas
Copyright © 2009 Creativ plus | o projektu | kontakt | zemljevid strani | navodila