Ponudba


Domov / Ponudniki / Grad Kostel

Grad Kostel


Kostel
1336 Kostel


    SHEMATSKI ZEMLJEVID

KOSTEL IN ORTENBURŽANI
Ortenburžani so do kostelskih posestev prišli z dedovanjem oz. s poroko Neže Turjaške, ki se je poročila z Otonom I. Ortenburškim. Grof iz Ortenburga na Koroškem je dal v letih 1247- 1325 sezidati na višini 406 m prvotni grad v obliki stolpa, obdanega z obzidjem.
Grad Kostel se v listinah prvič omenja šele 24.06.1336. leta kot GRAFFENWARTH – grofovska straža (danes je to uradni praznik občine Kostel ) in 1333 kot sedež gospostva s pravico do krvnega sodišča – krvna rihta.
Za časa Ortenburžanov se je v Kostelu oblikovalo samostojno gospostvo kot gospodarska, upravna in sodna enota. Leta 1363 pa je ta kraj omenjen kot Costel – od tod tudi izvira Kostel.
KOSTEL POD CELJSKIMI GROFI
Prvotni grad so povečali v mogočen grajski objekt, ga z naseljem vred obdali z obzidjem in utrdili s petimi obrambnimi stolpi. Grad je služil kot obmejna utrdba v obrambi celjske in kranjske posesti, postajal pa tudi pomembna trgovska postojanka. V tem času je naselje pod gradom dobilo ime Trg in trške pravice.V času celjskih posesti je samo kostelsko območje dobilo veliko na pomenu, saj so se začele razvijati trgovske poti. Grad je služil tudi kot pomembna obrambna točka pred turškimi vpadi. Prav turški vpadi so zelo vplivali na življenje v Kostelu. Ponavljali so se leto za letom, od 1408. do 1593. leta. Znanih je 14 večjih napadov na kostelski grad. Za njimi so ostale požgane in izropane vasi, mnogo ljudi pa so pobili ali odpeljali v suženjstvo. Polastili so se ga samo enkrat, in sicer v aprilu 1578 in to z zvijačo.
KOSTEL OD HABSBURŽANOV DO SPODNJEGA GRADU
Konec 15.st. je cesar Friderik III. izdal »krošnjarski patent », ki je Kostelcem, Kočevarjem in Ribničanom dovoljeval svobodno trgovanje s svojo živino, platnom in drugimi izdelki po Hrvaški in deželah Avstrije.
KMEČKI UPORI V KOSTELU
Turško pustošenje, vedno nova in nova bremena zemljiške gospode in cesarja, preprečevanje kmečke trgovine in obrti, politična brezpravnost in krivice, ki so ga poniževale kot človeka, je povzročilo upore tlačanov, kmetov. Tako so se Kostelci uprli z orožjem v roki, zasnovali so kmečko zvezo in začeli napadati zemljiška gospostva.
FRANCOSKA VOJSKA
V času francoske okupacije ( 1809 ), to je v začetku 19.stol., so vojaki zaradi upora kostelski grad požgali. Kostelski tlačani so se pridružili slovenskemu uporu proti Francozom, ki so ga vodili iz Novega mesta zaradi novih dajatev, kljub obljubi, da jih ne bodo povečevali. Tem davkom so pravili »kontribucija« Napoleon je naložil kranjski deželni velikanski vojaški davek, kar 18 mio frankov. V noči od 8. na 9.oktober 1809, torej le nekaj dni pred ustanovitvijo Ilirskih provinc, so se Kočevarji, Kostelci in Poljanci uprli Francozom. Kostelci so bili prvi, ki so napadli po občinah nastanjene francoske vojake, izterjevalce davkov – garnizerje. Pobrali so jim orožje, mnoge so pobili, druge zvezali in odpeljali čez Kolpo v avstrijski tabor ali pa jih zvezane metali v Kolpo, kjer so utonili. Prav zaradi tega upora je bil izdan ukaz za plenjenje in požig Kostela, Predgrada, Poljan in Kočevja..Takratni lastnik je v zameno na drugi strani obzidja sezidal enonadstropno baročno zgradbo, ki so jo ljudje poimenovali Spodnji grad. Leta 1935 je Rudolf Gorjan večino posestva prodal, Spodnji grad in del posestva je kupil ruski emigrant Andrej Belocvetov. Ta je bil poslednji lastnik gradu Kostel. Ko se je začela 2. sv.vojna, si je Rus najel ljudi, da so ga čuvali, ker se je grozno bal partizanov. Prav zaradi tega strahu, da ga ne bi ubili, je vse svoje premoženje naložil na vozove ( kar 27 vozov ) in se odpravil proti Kočevju. Med potjo so ga okradli. Sam Spodnji grad so leta 1943 minirali in požgali partizani, ker je bila v njem močna italijanska postojanka.

AKTUALNO
PONUDBA
TURISTIČNI PAKETI

  Obiščite nas
Copyright © 2009 Creativ plus | o projektu | kontakt | zemljevid strani | navodila