Jahanje
Ponudba


Domov / Jahanje / J7 - PO KOČEVSKIH GOZDOVIH DO KANJONA KOLPE

J7 - PO KOČEVSKIH GOZDOVIH DO KANJONA KOLPE


 Mlaka pri Kočevju - Željne - Mala gora - Dolga vas - Štalcerji - Morava - Banja Loka

Na poti s konjem čakajo popotnika številna presenečenja. S konjskega hrbta bomo spoznavali lepote neokrnjene narave, zapuščene kočevarske vasi in zgodovino Kočevske, Ribniške in Kolpske doline.

Popotnik lahko tri dni (J7 - Po kočevskih gozdovih do kanjona Kolpe; J8 - Po poti grajske gospode; J9 - po Stojni do dežele suhe robe)  preživi s konjem v kočevskih gozdovih, kjer bo prenočil v šotorih, gozdarskih in planinskih kočah ter spoznal kočevsko kulinariko.

Dolžina poti: 43.3 km.

 

    SHEMATSKI ZEMLJEVID

Popotovanje začnemo pri Konjeniškem športnem društvu na Mlaki, ki je iz samega centra mesta Kočevja oddaljen 2 km v smeri Novo Mesto.

Po ravnih s soncem obsijanih pašnikih nas pot vodi do črnega borovega gozda. Vijugasta steza nas po senci in po smoli dišečem gozdu pripelje do brega jezera. Kočevsko rudniško jezero je nastalo z zalitjem kotanj in rovov nekdanjega rudnika rjavega premoga. Jezero je veliko približno 40 ha in v naj globljem delu globoko 34 m.

Na dobro kakovost jezerske vode kaže prisotnost rakov jelševcev in nekaj vrst rib. Na jezeru lahko skozi vse leto, z izjemo obdobja, ko jezero zamrzne in se spremeni v naravno drsališče, opazujemo čopaste ponirke. Poleg njih so pogosti gnezdilci še mlakarice, na višje ležečih bajerjih pa mali ponirki in zelenonoge tukalice. Na celotnem območju Rudniškega jezera lahko tekom leta opazimo čez sto različnih vrst ptic.

Le nekaj metrov od jezera leži vasica Šalka vas, v kateri živi zanimiv kočevski mojster gospod Kobola. Ukvarja se z rezbarjenjem in oblikovanjem različnih vrst lesa v čudovite izdelke, ki so postali del spominkarske ponudbe Kočevske. Ogledali si bomo njegovo delavnico in njegove izdelke, ki si jih lahko izberete tudi za spomin na to popotovanje.

Po prijetnem postanku se ponovno spravimo na konje in pot nadaljujemo proti Željnam. To je vasica, ki leži na obronku gozda – Kočevske male gore, ki se nadaljuje na vzhodu v Kočevski Rog. Ta vasica je med drugim znana po Želenjskih jamah, ki so čudovita priča kraškega sveta in paša za oči, skratka vredne ogleda.

Pot nadaljujemo po gozdu Kočevske male gore Kočevskega Roga. Različne drevesne vrste nam delajo senco in ob lahkotni ježi lahko opazujemo lepote narave. Tu slišimo različne vrste ptičjega petja, na poti lahko srečamo kakšno veverico, podlasico, lisico, srno, košuto, jelena in nenazadnje, če imamo veliko srečo tudi medveda, saj potujemo skozi medvedov gozd.

Razen v zimskem času, ko narava počiva, so kočevski gozdovi polni dobrot. Na poti se lahko okrepčamo s sladkimi gozdnimi sadeži ali pa naberemo gobe, ki si jih ob postanku pripravimo v slasten obrok.

Pot nadaljujemo proti zahodu v smeri Lovskega vrha. To je lepa razgledna točka za mesto Kočevje in okolico. Zlasti lep pogled je ob sončnem zahodu. Tu se nahaja tudi lovska koča, kjer se srečamo z lovci, ki nam znajo veliko povedati o dogodivščinah v gozdu in o divjadi tega območja. Po prijetnem pogovoru z lovcem se je potrebno ponovno podati na pot.

Ta dan se bomo spustili v dolino in se popoldne ponovno dvignili nad mesto Kočevje, tokrat na zahodno stran Mesnega vrha in Fridrihštajna.

Počasi se začnemo po gozdnati poti spuščati v dolino do Dolge vasi. Pot nas vodi po smrekovem gozdu »Šohna«. Tudi tu se srečamo z divjadjo, ter lahko uživamo v lepotah neokrnjene narave. Dopoldanski počitek si privoščimo pri gozdarski koči, ki je kot pravljična koča sredi gozda. Žejo si lahko potešimo z studenčnico, ki smo si jo pred tem natočili na studencu pod Mačkovcem.

Pogovori o Kočevski, popotniku predstavijo zgodovino Kočevske, njene značilnosti in naravne danosti.

Pot nadaljujemo do brunarice v Dolgi vasi, kjer je prostor za privez konj in pokrite ute za naš počitek in okrepčilo. Pred vzpenjanjem po Stojni si je potrebno odpočit in se tudi podpreti z dobro malico.

Po robu Stojne jezdimo po gozdnih in pregonskih poteh ekološke kmetije »Kerneža« proti vasi Štalcerji, kjer prečkamo regionalno cesto G2 106 Kočevje – Petrina. Pot nadaljujemo skozi vas in po prvotni (makadamski cesti) do vasi Morava. Od tu se odpravimo naprej do vasi Ajbelj, kjer si lahko ogledamo vaški kal, obnovljen leta 2004. Kal so nekoč uporabljali za napajanje živine. Menda se je lahko v njem napajalo po 20 krav hkrati.

Spustimo se dol do vasi Briga in nato po makadamski cesti, vzporedni z regionalno cesto, jahamo do vasi Banja Loka. Ustavimo se ob Turistični kmetiji Pri Papeževih pri katerih lahko prenočimo v urejenih apartmajih, se pogostimo z domačimi dobrotami pa tudi za konje bo poskrbljeno v urejenem hlevu. Gospodar pa nam bo ponudil domače žganje, priznane kakovosti z oznako Kostelska rakija z geografsko označbo.

Če pa nam moči še niso pošle pa se lahko odločimo za podaljšanje našega izleta, navzdol skozi vasi Vimolj in Rajšele, proti reki Kolpi, do vasi Selo pri Kostelu. Tu nas bo počakal gospodar izletniške kmetije Padovac. Tudi tu nam bodo ponudili domače žganje, priznane kakovosti z oznako Kostelska rakija z geografsko označbo. Gospodarica nam bo pripravila obed, prenočili pa bomo lahko kar na seniku.

Ostali podatki o poti:

Najnižja točka:  459.7 m
Najvišja točka: 797.8 m
Skupaj vzpona:  659.6 m
Skupaj spusta: 583.1 m

AKTUALNO
PONUDBA
TURISTIČNI PAKETI
NAČRTOVANJE POTI

  Fotografije
Višinski profil poti

  Pripete datoteke

  Obiščite nas
Copyright © 2009 Creativ plus | o projektu | kontakt | zemljevid strani | navodila